"Kako zelo so se nekateri bali redukcij in izpadov oskrbe z energijo, ko se je vojna začela. Ne samo to, da se črni scenarij ni uresničil, temveč smo danes pripravljeni na zimo," je v nagovoru Evropskega parlamenta ugotavljala Ursula von der Leyen.

Spomnila je, da je Rusija od začetka vojna dobave Evropski uniji zmanjšala za 80 odstotkov, v osmih mesecih pa je EU-ju in članicam večino tega izpada uspelo nadomestiti.

Tako so države več kot podvojile uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA, z 22 na 48 milijard kubičnih metrov. Skladišča plina v EU-ju so danes polna nekaj več kot 95-odstotno, v nekaterih državah celo skoraj 100-odstotno.

Hkrati se je poraba plina v Uniji po njenih besedah zmanjšala za 15 odstotkov, kolikor predvideva tudi evropska uredba o zmanjšanju porabe plina.

Po koncu zime "še zahtevnejše obdobje"

Vendar bo po koncu prihajajoče zime sledilo še zahtevnejše obdobje. EU se bo namreč, tako Ursula von der Leyen, spopadal s tremi glavnimi ovirami.

Rusija se lahko odloči in v celoti prekine dobavo plina, svetovne zmogljivosti za dobavo LNG pa ne bodo mogle narasti dovolj hitro za pokritje tega izpada. Hkrati bi se lahko dobava v veliki meri preusmerila v azijske države.

Primanjkovalo naj bi 30 milijard kubičnih metrov plina

"Zaradi vseh teh dejavnikov bi lahko Evropi prihodnje poletje zmanjkalo okoli 30 milijard kubičnih metrov plina za napolnitev skladišč," je opozorila.

EU se po njenih zagotovilih pripravlja na izziv in od današnjega ukrepanja bo odvisno, ali bo imel dovolj energije v letu 2023 in naprej. Predsednica Evropske komisije je pri tem poudarila dve glavni področji delovanja.

Bruselj predlaga zakone za hitrejšo uporabo obnovljivih virov

Eno je hitro in občutno povečanje uporabe obnovljivih virov energije, tako za večjo neodvisnost pri energetski oskrbi kot za zeleni prehod. Pri tem je poudarila, da so države EU-ja skupno nazivno moč obnovljivih virov energije letos povečale za 50 gigavatov, kar je dvakrat toliko kot lani in največ v zgodovini Unije.

"A lahko smo še hitrejši. Nešteto projektov čaka na odobritev," je ugotavljala. Evropska komisija je zato danes predstavila zakonodajni predlog za pospeševanje uvajanja obnovljivih virov energije. Novi okvir naj bi odpravil nekatere ovire, povezane z administrativnimi postopki za naložbe v obnovljive vire energije, ki so pogosto dolgotrajni in zapleteni.

Spremenjena pravila in poenostavljeni postopki

V skladu s predlogom bi se obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov šteli za obrate v prevladujočem javnem interesu. Predlog tudi pojasnjuje nekatera pravila iz direktive EU-ja o pticah in habitatih ter poenostavlja postopke za izdajo dovoljenj za namestitev opreme za pridobivanje sončne energije.

Poenostavljeni bodo tudi postopki za izdajo dovoljenj za vnovično uporabo obratov za čisto energijo. Prav tako se spreminjajo roki za izdajo dovoljenj za namestitev toplotnih črpalk ter njihovo priključitev na omrežje.

Ursula von der Leyen: EU lahko z obnovljivimi viri nadomesti 14 milijard kubičnih metrov plina

Predlog bo veljal eno leto, to je za obdobje, ki je potrebno za prenos septembra potrjene prenovljene direktive EU-ja o energiji iz obnovljivih virov.

Po besedah Ursule von der Leyen, ki se sklicuje na analize Mednarodne agencije za energijo, bi lahko EU s pospešenim izvajanjem projektov z obnovljivimi viri že prihodnje leto nadomestil okoli 14 milijard kubičnih metrov plina.

Pomoč energetsko intenzivni industriji

Drugo področje delovanja je pomoč industriji, še posebej energetsko intenzivni industriji. Komisija je tako že nadgradila krizni okvir za državne pomoči, ki državam omogoča obsežnejšo pomoč gospodarstvu. Ker pa vse države nimajo fiskalnega prostora za ambiciozno pomoč gospodarstvu, si želijo v Bruslju okrepiti tudi finančni potencial načrta za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU, ki bi državam omogočil naložbe v energetsko učinkovitost, strukturno zmanjšanje porabe in nove vire.