V Luksemburgu se je mudil tudi hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković. Foto: EPA
V Luksemburgu se je mudil tudi hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković. Foto: EPA
Samuel Žbogar
Slovenski zunanji minister napoveduje, da Slovenija ne bo podlegla pritiskom. Foto: EPA

Mi bomo povedali svoje stališče. Mi nismo vnesli dvostranskega vprašanja v pogajalski proces. To se je zgodilo oktobra lani z vsemi zemljevidi in drugim. Zdaj, ko je to tukaj, je pa tukaj del pogajalskega procesa, in dokler vse skupaj ne bo rešeno, nič ne bo rešeno.

Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar.
Ministri o zastoju Hrvaške

Zunanji ministri EU-ja, med njimi slovenski Samuel Žbogar, so v Luksemburgu prvič formalno razpravljali o zastoju Hrvaške na poti v EU, potem ko je češko predsedstvo pretekli teden zaradi nerešenega mejnega vprašanja Hrvaške s Slovenijo že drugič, tokrat za nedoločen čas, preložilo pogajalsko konferenco s Hrvaško.

Zaradi zastoja Hrvaške v pogajanjih z EU-jem je na kocki časovni okvir hrvaških pogajanj, je opozoril podpredsednik češke vlade v odstopu Alexandr Vondra. Po njegovih besedah se večina držav članic zaveda političnega pomena zastoja Hrvaške v pogajanjih z EU-jem in nujnosti, da se zadeva reši, ker je veliko na kocki.

Sam ocenjuje, da je predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za način reševanja vprašanja mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško "razumna podlaga za iskanje rešitve". "Verjamemo, da bi ta zdaj morala biti na dosegu," meni Vondra, ki je Hrvaško in Slovenijo vnovič pozval, da ravnata konstruktivno in na Rehnov predlog odgovorita pozitivno ter čim prej.

Pogajalska konferenca še do konca junija?
Slovenija, Hrvaška in EU so zdaj na ključni točki dogovarjanja, je dejal evropski komisar za širitev. Rehn meni, da je še vedno mogoče končati tehnična pogajanja s Hrvaško do konca leta in še med češkim predsedovanjem EU-ju, do konca junija, prirediti pogajalsko konferenco s Hrvaško.

"V teh mesecih smo že odtekli 42 kilometrov maratona in zdaj smo dosegli stadion. Zdaj je pomembno, da ne obupamo, temveč da ohranimo zagon in dosežemo ciljno črto," se je glede zapletov s Hrvaško na poti v Evropsko unijo izrazil Olli Rehn.

Poziv Hrvaški k hitrejšim reformam
EU je Hrvaško pozval k pospešitvi reform na ključnih področjih - v pravosodju, boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, sodelovanju s haaškim sodiščem in prestrukturiranju ladjedelnic.

Hrvaška je napravila dolgo pot, a nadaljnje reforme so še potrebne, je dejal Rehn in posebej izpostavil poglavje konkurence, kamor sodi za Hrvaško pereča težava preoblikovanja ladjedelniškega sektorja. Hrvaška je dobro napredovala pri vprašanju obdavčevanja cigaret, a vprašanje nezakonitih državnih pomoči ostaja na mizi, še meni komisar.

Češka: Pritisk je na obe strani
Pred začetkom zasedanja Sveta EU-ja za splošne zadeve in zunanje odnose, na katerem so govorili o vsebini sredinih sestankov predsedujočega tria EU-ja (Francija, Češka in Švedska), zunanjih ministrov Slovenije in Hrvaške ter komisarja za širitev, je Schwarzenberg razkril, da obstaja pritisk tako na Slovenijo in Hrvaško, da sprejemeta ponudbo za posredovanje.

"Pritisk je na obe strani. Ne bo izvršen samo na eno stran, pritisk bo na obe," se je odzval na vprašanje, ali bo Češka še dodatno pritisnila na Slovenijo. Predsedujoča EU-ju je konec marca na neformalni razpravi o Hrvaški napovedala, da bo pritisnila na Ljubljano z uvrstitvijo vprašanja o meji na dnevni red formalnega zasedanja ministrov, če bo morala še drugič preložiti pogajalsko konferenco s Hrvaško, kar se je zaradi zastoja tudi zgodilo.

EU obžaluje situacijo
Nekateri v EU-ju so optimistični, da je rešitev vprašanja blizu, drugi pa opozarjajo, da vse članice razen Slovenije obžalujejo situacijo in da je vzdušje v EU-ju pri tem sporu vse prej kot pozitivno.

"Rehn poskuša doseči, da bi se obe strani dogovorili o mehanizmu, ki bi omogočil rešitev spora, ne da bi ga prenesli na Meddržavno sodišče v Haagu in ne da bi Slovenija še naprej blokirala številna poglavja v pristopnih pogajanjih Hrvaške," Rehnova prizadevanja opisujejo tuji diplomatski viri v EU-ju in dodajajo, da dvostranska vprašanja ne bi smela ovirati pogajalskega procesa.

Žbogar: Vprašanje meje je del pogajalskega procesa
"Slišimo glasove iz Bruslja, slišimo glasove iz Zagreba, a svoj glas moramo poslušati," je pred zasedanjem povedal slovenski zunanji minister Žbogar in se tako odzval na vprašanje, ali Slovenija čuti pritisk velikih članic Unije.

"Mi bomo povedali svoje stališče. Mi nismo vnesli dvostranskega vprašanja v pogajalski proces. To se je zgodilo oktobra lani z vsemi zemljevidi in drugim. Zdaj, ko je to tukaj, je pa tukaj del pogajalskega procesa, in dokler vse skupaj ne bo rešeno, nič ne bo rešeno," je povedal.

Minister je še poudaril, da Rehnovega predloga ne pojmuje kot ločitve dvostranskega vprašanja od pogajalskega procesa Hrvaške z EU-jem, kot ga razume Zagreb. "To je neki sporazum o arbitraži in notri je tudi zelo jasen člen o pogajalskem procesu, tako da je vse to v enem dokumentu," je pojasnil.

T. V./G. V.

Mi bomo povedali svoje stališče. Mi nismo vnesli dvostranskega vprašanja v pogajalski proces. To se je zgodilo oktobra lani z vsemi zemljevidi in drugim. Zdaj, ko je to tukaj, je pa tukaj del pogajalskega procesa, in dokler vse skupaj ne bo rešeno, nič ne bo rešeno.

Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar.
Ministri o zastoju Hrvaške