Slovenski potrošniki postajajo vse bolj naklonjeni hrani lokalnega izvora, kar se da slutiti tudi iz oglaševanja trgovcev, ki prodajajo živilsko blago. Na slovenskem trgu najbrž ni nobenega večjega trgovca, ki ne bi posebej označeval, da so meso, zelenjava, sadje ali mlečni izdelki slovenskega izvora. To je ne nazadnje tudi razkrila raziskava, ki so jo konec lanskega leta opravili za varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Razkrila je namreč, da tri največje trgovske verige promovirajo predvsem slovenske dobavitelje prehranskih izdelkov.

Ali vsi "slovensko" označeni izdelki res izvirajo iz Slovenije, je vprašanje, saj gre za t. i. prostovoljne oznake. Na ravni EU-ja so se zaradi zlorab že pojavile pobude, da bi morali ostreje nadzorovati tovrsten način označevanja oz. ostreje kaznovati tiste, ki bi zavajali potrošnike.

V Sloveniji so v zadnjih letih predvsem pri mesu in mesnih izdelkih in njegovem izvoru izbruhnile manjše afere. Kot denimo lani poleti, ko so inšpektorji uprave za varno hrano pregledovali razsekovalnice in mesnice, da bi ugotovili, kako dosledno upoštevajo zakonodajo o sledljivosti in označevanju izvora prašičjega in perutninskega mesa. Pri tem pa so ugotovili številne nepravilnosti.

Posebna zgodba so tudi mesni pripravki, kar pomeni, da izdelek poleg mesa vsebuje začimbe ali kakšne druge sestavine. V takšnih primerih se, če je zadnja faza izdelka narejena v Sloveniji, šteje kot slovenski izdelek. Čeprav bi lahko proizvajalec uvoženo meso zgolj posolil, začinil in ga zapakiral kot lastni izdelek.

Izbrana kakovost, ker je pač "slovensko“?
Ministrstvo za kmetijstvo, najbrž tudi zaradi vedno večjih zahtev tako stroke kot tudi javnosti, že uvaja nacionalno shemo kakovosti "Izbrana kakovost," ki je "namenjena kmetijskim pridelkom oziroma živilom s posebnimi lastnostmi, ki se lahko nanašajo na sestavo, do okolja prijazno pridelavo, kakovost surovin, blagor živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, predelavo, hitrost predelave surovin oziroma čim manjšo poznejšo obdelavo pri skladiščenju in transportu."

Nacionalna shema označevanja mesa z znakom Izbrana kakovost – Slovenija bo za zdaj zagotavljala, da je bilo goveje in perutninsko meso rejeno in predelano v Sloveniji, prav tako kravje, ovčje in kozje mleko. Toda dejstvo je, da je Slovenija pri govejem mesu in perutnini že zdaj samooskrbna, tako da so količine uvoženega mesa precej manjše kot pri drugih vrstah. Pri svinjskem mesu je Slovenija le nekaj več tretjinsko samooskrbna.

Označevanje drugih vrst mesa in sadja
Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je bilo v Sloveniji v letu 2015 zaklanih 238.000 prašičev. Delež samooskrbe je bil 36-odstoten. Slovenski prašičerejci so po poročanju STA na sejmu Agra v Gornji Radgoni zahtevali, da z mesom prašičev, rojenih, rejenih in zaklanih v Sloveniji, tudi sami stopijo v shemo "Izbrane kakovosti", od mesnopredelovalne industrije pa pričakujejo, da bo njihovo željo sprejela.

Prašičerejci pa niso edini, ki bi radi certifikat za svoje proizvode, saj je na kmetijsko ministrstvo prišla pobuda, da bi podobne oznake kot za meso podeljevali tudi sadjarjem. Kar je razumljivo, npr. glede na količino „briških“ češenj, ki se spomladi pojavijo na slovenskem trgu.

Pri označevanju izdelkov z omenjenimi oznakami, ki jih bo podeljevala država, se nedvomno postavlja vprašanje, ali so merila dovolj ambiciozna, da bodo, denimo, mleko in mlečni izdelki poimenovani kot izbrana kakovost zgolj zato, ker so bili pridelani v Sloveniji oz. da od prevzema iz zbiralnice do sprejema v predelovalni obrat mine največ 15 ur.

Kaj nove označbe oz. izbrana kakovost pomeni za slovenske potrošnike?
Nevladna organizacija Zveza potrošnikov Slovenije že vrsto let analitično preverja kakovost hrane in prehranskih izdelkov na slovenskem trgu s svojimi testiranji, med katerimi poleg cen in označevanj preverjajo tudi senzorične, kemične in mikrobiološke lastnosti živil. Njihova strokovna sodelavka Marjana Peterman pravi, da prednost za potrošnika vidijo le v hitrem prepoznavanju izdelkov, ki so tako pridelani kot tudi predelani v Sloveniji in v tem, da je v celotnem sledenju od kmetije do izdelka zagotovljena masna bilanca od certificirane surovine do prodaje certificiranih izdelkov. "Seveda pa je prednost tudi ta, da so zaradi v celoti pridobljenih izdelkov na ozemlju Slovenije transportne poti krajše in s tem manjši vpliv na okolje," je povedala Petermanova za MMC.

"Za potrošnike, ki želijo kupovati v Sloveniji pridelan in predelan mesni ali mlečni izdelek, je ta znak zagotovilo (ne da bi se spraševal o resničnosti izvora) o slovenskem izvoru teh izdelkov tudi zato, ker se mora pridelovalec in predelovalec podrediti zunanjemu nadzoru (najmanj enkrat letno) certifikacijskega organa, ki pregleduje tako realno stanje v pridelavi ali predelavi kot tudi vso dokumentacijo. Kadar pridelovalec ali predelovalec ne spoštujeta specifikacije, potem izdelek ne dobi certifikata," je dodala.

Toda ali bodo označeni izdelki glede na predpisane pogoje res nadstandardni za potrošnika, kot menijo na kmetijskem ministrstvu? Ali bi morda moral biti v primeru mleka naveden tudi način prehrane živali, sploh če so krmljene s krmo, ki vsebuje gensko spremenjene organizme (GSO)?

"Na način krmljenja živali, ki so opredeljeni v specifikacijah, nimamo vpliva in tako lahko rečemo, da pri mleku ni posebnih pogojev od tistih, ki so zakonsko in normativno določeni, pri mesu pa nas veseli, da je prepovedano dodajati antibiotike v vodo za pitje kot preventivo in da je po zdravljenju z antibiotiki karenca podaljšana za pet dni. Kakovost predelanega mesa (recimo v pašteto ali klobaso) in mlečnih izdelkov (jogurt, sir z dodatki ipd.) vsak potrošnik ocenjuje bolj z okusom kot s tehnološkega vidika, in za te predelane, a za namen porekla certificirane izdelke, t. i. kakovost predelanih izdelkov ni nič drugačna, kot je že v zakonodaji oziroma recepturi posameznega predelovalca," pojasnjuje Petermanova.