Takoj po začetku gospodarske krize, ki jo je sprožil počen nepremičninski balon v ZDA, je zlato poletelo v višave, potem pa je prišlo do večje korekcije v ceni navzdol in vse je potihnilo. A le v medijih, saj so prodajalci žlahtnih kovin za MMC potrdili, da pri nas povpraševanja po zlatu ne manjka. Po podatkih Banke Slovenije (BS) imajo slovenska gospodinjstva približno 15,3 milijarde evrov privarčevanih depozitov, število pa je v zadnje pol leta naraslo za skoraj 200 milijonov.

Naložba v zlato mora biti del portfelja, ki je namenjen razpršitvi in zaščiti premoženja, vlagati je treba na daljše obdobje, pri zlatu vsaj tri leta ali več, pri srebru pa minimalno sedem let, je o tem, da z žlahtnimi kovinami ne gre "kockati" na kratek rok, dejal Peter Slapšak iz podjetja Elementum, ki je zastopnik bruseljske kovnice žlahtnih kovin Umicore v Sloveniji. Pri nakupu in prodaji zlata tudi ni treba plačati DDV-ja, kar pomeni prednost v primerjavi z drugimi kovinami.

Zlato velja za varno naložbo iz preprostega razloga, ker še nikoli v zgodovini vrednost ni padla na nič, v nasprotju z denarnimi valutami in delnicami, dodaja Slapšak. Zlato torej zelo dobro ohranja vrednost in varuje pred inflacijo. Tako bo rimski zlatnik iz antike še vedno imel izredno kupno moč danes, kar gotovo ne velja za papirnat denar. A vendar naložba v zlato nima prav nobenega smisla za vlagatelja, ki bi rad v letu, dveh na hitro zaslužil: "Treba se je zavedati, da zlato in srebro močno nihata, zato to ni naložba, ki bi bila namenjena kratkoročnemu vlaganju ali pa špekuliranju."

"Inflacija je negativna, obrestne mere so negativne, denar se tiska, nove obveznice se izdajajo, tako da so zanimiva leta pred nami," opozarja Slapšak in dodaja, da povprečen državljan od tega nima nič, ker se vsa inflacija pretoči na delniške, nepremičninske ter trge obveznic, kjer se potem ustvarjajo "borzni baloni".

Kitajske težave
Kitajska je pretrgala vezavo na dolar, kar je prestrašilo vlagatelje in zatreslo borze. Nekega neposrednega vpliva na cene zlata sicer ne bi smelo biti, pojasnjuje Jože Gerbec iz borznoposredniške hiše Ilirika in dodaja, da je po trenutnih špekulacijah Kitajska to storila zato, ker je stanje v kitajskem gospodarstvu veliko slabše, kot govorijo njihove uradne številke. "Glavni problem te devalvacije je, da je vlagatelje zaskrbelo, kaj se dogaja z njihovim nepremičninskim sektorjem, kako je s slabimi dolgovi v gospodarstvu ter kakšen bo padec gospodarske rasti," pojasnjuje, zakaj je kitajska odločitev zatresla borze.

"Če je res, da se kitajsko gospodarstvo ohlaja hitreje, kot smo mislili, in glede na to, da je drugo najmočnejše gospodarstvo na svetu, bi lahko v rdeče številke za sabo potegnilo tudi druga gospodarstva. Zlato bi lahko potem posledično kot "varni pristan" prosperiralo," je opisal enega od mogočih scenarijev, ki se na zlatu pokaže šele s pol- do enoletno zamudo.
Če Kitajska res "frizira" uradne statistike in prikriva dejansko porazno stanje, bi ob razkritju lahko njihova borza močno padla, je potrdil Gerbec. "Najbolj bi bili na udaru evropski izvozniki, na tapeti bi bile nemške borze in podjetja, posledično bi prizadelo Slovenijo, ker je vezana na nemško industrijo," je opisal negativne posledice in nadaljeval, da bi škodo imel tudi evro, posledicam pa se ne bi mogle izogniti niti ZDA. Kitajska je namreč največja vlagateljica v ameriške obveznice.

Nakit in kovanci
Pri naložbenih kovancih gre za čisto zlato, kovani pa so v velikih serijah. Njihova vrednost je vezana na trenutno vrednost zlata, ki ga vsebujejo. Numizmatični zlatniki so lahko tudi nižje čistine, kovani v omejenih količinah in njihova vrednost je predvsem zbirateljska. Kot naložba v zlato zato niso primerni, dosežejo pa lahko tudi vrtoglave vrednosti med zbiratelji, pojasnjuje Slapšak.
Tudi zlat nakit kot oblika naložbe v zlato ni primeren, saj nakit ne vsebuje čistega zlata, poleg tega se pri nabavi plača davek na dodano vrednost. Razlika med nakupno in prodajno ceno je velika, zato so naložbene palice ali zlatniki dosti primernejši. Lahko pa gledamo na nakup zlatega nakita kot na naložbo v srečo in zadovoljstvo žene ali dekleta, se pošali.
Naložbeno zlato
V Evropi in tudi pri nas so najpopularnejši naložbeni zlatniki dunajski filharmoniki, južnoafriški kruggerand, ameriši orel in kanadski javorjev list. Kujejo jih v različnih velikostih, od osnovne, ki tehta eno trojsko unčo ali 31,1 grama, do polovičke, četrtinke in osminke. Pri zlatih palicah pa prevladujejo palice kovnic Umicore in Argor Heraeus, ki izpolnjujeta najvišje standarde "Good delivery", našteva Slapšak.

Vlagatelj mora paziti na mednarodno likvidnost, tako da je pametno izbrati uveljavljene standardne naložbene kovance in palice, ki bodo šle v promet kjer koli po svetu. Slapšak svetuje tudi pametno razporeditev naložbe v nekaj večjih in nekaj manjših palic in kovancev. Namreč, manjši kot je kovanec ali palica, manj ugoden je nakup, gledano v ceni na gram. Celotno načrtovano naložbo vtakniti v največjo palico, kar jo lahko kupimo, pa tudi ni pametno, dodaja.
Slapšak opozarja tudi na velik potencial srebra, ki je s približno 50 dolarjev za unčo leta 2011 strmoglavil na samo 14 dolarjev in je trenutno po njegovem mnenju podcenjeno. Korekcija cene navzdol pri nas ni povzročila panične odprodaje: "V Sloveniji je v vseh teh letih povpraševanje večje od ponudbe, saj večina strank razume, da se zlato in srebro kupujeta kot dolgoročno vlaganje".
Zlato je trenutno blizu "dna"
Glede prenapihnjene cene zlata takoj po gospodarski krizi leta 2008, ki je dosegla leta 2011 vrhunec nekje pri 1900 dolarjih za unčo, je Slapšak dejal, da "ko cena začne rasti, to pritegne veliko dodatnih vlagateljev, ki nočejo "zamuditi vlaka". Tu gre za čisto psihološki trenutek vlagateljev, ki velja tudi na drugih trgih. Po Slapšakovem mnenju do korekcije navzdol ni prišlo zaradi zmanjšanega povpraševanja, ampak zaradi "mešetarjenja" na borzah s papirnatim zlatom, ki ga hipoma odprodajo na tone in tako zbijejo ceno.
Ob trenutni borzni ceni zlata je cel kup rudnikov postalo nerentabilnih in delajo z izgubo, je Slapšak odgovoril na vprašanje, ali gre cena zlata lahko še dosti nižje. Kakšnega dodatnega zasuka nižje vseeno ne izključuje, dolgoročno pa ne pričakuje, da bo zlato ostalo pri tej vrednosti. Malim vlagateljem svetuje dobro staro modrost portfelja, razdeljenega na tri dele, in sicer ena tretjina žlahtne kovine, druga denar, delnice in obveznice ter zadnja nepremičnine.
Tudi Gerbec iz Ilirike se strinja, da je zlato verjetno blizu dna in ne pričakuje, da bo še kdaj padlo na 400 dolarjev za unčo, kjer je bila cena pred začetkom gospodarske krize. "Vsa novejša produkcija, ki je bila aktivirana v zadnjih letih zaradi visokih cen, špekulirali so celo o 5000 dolarjih za unčo, je zdaj postala nerentabilna."
Vlagateljem svetuje, da ohranijo mirno kri in da ne prodajajo na silo, ker takšni čustveni odzivi velikokrat vodijo v velike izgube. "Tri dni pada, potem hitro prodaš v ponedeljek na dnu, celo korekcijo in odboj pa potem zamudiš," opisuje. Zlato po Gerbčevem mnenju trenutno ni ne podcenjeno, ne precenjeno, z vidika varnosti portfelja pa priporoča vključitev do maksimalno deset odstotkov.