V letu 2014 je bilo sprejetih kar nekaj ukrepov v boju zoper sivo ekonomijo in utajevanje davkov, ki po podatkih finančne uprave (Furs) dajejo dobre rezultate, vlada pa je na začetku decembra napovedala tudi uvedbo t. i. pravih davčnih blagajn. Finančni minister Dušan Mramor bi jih uvedel do 1. septembra 2015.

Davčna blagajna je običajna registrska blagajna, ki je nadgrajena s posebno nadzorno enoto, ki dokumentira izdane račune, kar onemogoča naknadno spreminjanje podatkov na izdanih računih. Odstopanja bodo nato podvržena posebnemu davčnemu nadzoru. Tistim, ki poslujejo z gotovino, se bo tako onemogočilo, da bi prevzeli plačilo, pozneje pa račun iz blagajne izbrisali oz. ga popravili.

O davčnih blagajnah se je razmišljalo že na začetku leta 2011, ko je takratna vlada ocenila, da davčni zavezanci, ki poslujejo z gotovino, utajijo okoli 130 milijonov evrov davka na dodano vrednost letno. Po takratnem predlogu bi morali zavezanci davčne blagajne uvesti s 1. januarjem 2012, a tudi zaradi nasprotovanja gospodarstva je vlada te načrte opustila in sredi leta 2013 uvedla nekaj milejšo različico, namreč prepoved uporabe računalniških programov, ki omogočajo naknadno spreminjanje podatkov na računih.

Davčni inšpektorji so tudi zaostrili nadzor nad izdajanjem računov, posledica tega pa naj bi bili višji prilivi v proračun. Po oceni Fursa je mogoče 100 milijonov evrov, kolikor so jih dodatno pobrali v letu dni, pripisati prav ukrepom na področju gotovinskega poslovanja.

Sistem se bo v letu 2015 še zaostril. V skladu z novelo zakona o davčnem postopku, ki jo je DZ sprejel novembra, se namreč ukinjajo klasični paragonski bloki, ki jih danes še uporabljajo tisti ponudniki blaga in storitev, ki za izdajo računov ne uporabljajo elektronskih naprav.

Od 31. januarja pri gotovinskem poslovanju računov na paragonskih blokih ne bo več dovoljeno izdajati. Namesto tega bodo morali zavezanci kupiti vezano knjigo računov, pred začetkom uporabe pa jo prek sistema eDavki potrditi pri Fursu. Potrditev vezane knjige računov bo mogoča tudi osebno na vseh finančnih uradih.

Davek na nepremičnine?
Vlada namerava v letu 2015 tudi oživiti idejo o davku na nepremičnine, potem ko je prejšnji nepremičninski zakon ustavno sodišče marca razveljavilo. Pripravo novega zakona o davku na nepremičnine je Mramor napovedal že na zaslišanju v DZ-ju pred nastopom mandata. Tedaj je obljubil, da bodo lastniki nepremičnin z novim davkom v povprečju obremenjeni le toliko, kot so zdaj z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Predvidoma naj bi ga začeli plačevati v letu 2016.

Mramor je doslej pripravil že kar nekaj sprememb davčnih zakonov. Tako se bosta s 1. januarjem zvišala davka na finančne storitve in na zavarovalne posle, kar bo podražilo bančne storitve in zavarovane premije.

Preprečil je tudi razbremenitev zavezancev za dohodnine z najvišjimi plačami, ki bi morala slediti z letom 2015. Najvišji dohodninski razred s 50-odstotno obdavčitvijo, ki je bil zamišljen le za leti 2013 in 2104, tako ostaja tudi v prihodnjem letu. Več denarja bo sicer v proračunu ostalo na račun vseh zavezancev za dohodnino, saj se zneski iz lestvice in olajšav pri dohodnini tudi v letu 2015 ne bodo uskladili z inflacijo.

Več denarja naj bi v proračunu ostalo tudi na račun sprememb pri obremenitvi goriv z dajatvijo za obremenjevanje okolja z izpusti ogljikovega dioksida in uvedbe obveznosti plačila prispevkov pri elektriki tudi za energetsko intenzivna podjetja.

Spremembe pri DDV-ju
Spremembe bodo s 1. januarjem tudi pri davku na dodano vrednost (DDV), in sicer za podjetja, ki delujejo na telekomunikacijskem, televizijskem in elektronskem področju. Njihove storitve bodo po novem obdavčene v državi naročnika teh storitev, in ne več državi, kjer ima sedež ponudnik storitve. Ker pa se stopnje DDV-ja v EU-ju gibljejo v precej širokem razponu, so se podjetja pogosto registrirala v kateri izmed članic z nizko davčno stopnjo. Z uveljavitvijo novele zakona to ne bo več mogoče.