Odličen strelec, ki je v Londonu osvojil svojo tretjo olimpijsko medaljo, je verjetno eden tistih vlagateljev, ki so do vključno leta 2007 (takrat je SBI TOP poskočil za 71 odstotkov) uživali, ko so delnice slovenskih podjetij silovito pridobivale, ob svetovni finančni krizi pa strmo padle. Čeprav je indeks SBI TOP zdaj 80 odstotkov pod rekordom, še vedno ni kupcev, ki bi videli dolgoročen zaslužek. Le zakaj bi tvegali, velika verjetnost je, da bodo delnice še cenejše.
Smešno nizek promet
Tuji vlagatelji so Sloveniji obrnili hrbet, vedno nižje bonitetne ocene in napovedi o vsaj še dveh letih recesije jih še bolj prestrašijo. Med manjšimi trgi raje izberejo države z gospodarsko rastjo. Estonija bo imela letos 1,6-odstotno rast BDP-ja, drugo največjo v Evropi (za Slovaško). Likvidnost na Ljubljanski borzi je tako smešno nizka - če odštejemo Krkine delnice, je bilo v petek z vsemi preostalimi devetimi papirji v prvi kotaciji skupaj manj prometa (okrog 40 tisoč evrov) kot z najmanj likvidnim blue-čipom na borzi na Dunaju.

Presenetljivo visoka rast novih delovnih mest
Medtem ko slovenski delniški trg preživlja kalvarijo, je Wall Street le sedem odstotkov pod rekordom iz leta 2007, merjeno z indeksom Dow Jones. Pretekli teden je Dow pridobil 0,2 odstotka, kar je posledica visoke petkove rasti (+1,69 odstotka). Ob koncu tedna je pozitivno presenetil podatek o ameriškem julijskem trgu dela. Ustvarjenih je bilo neto 163 tisoč delovnih mest, kar je 63 tisoč več od pričakovanj. Spomnimo, da je bil junija prirastek delovnih mest mnogo nižji (64 tisoč), zdaj pa je spet videti, da delodajalci raje zaposlujejo. Stopnja brezposelnosti, ki se meri z ločeno anketo, se je povzpela za 0,1 odstotne točke na 8,3 odstotka.

Draghi le na prvi pogled razočaral
Tudi Evropa je v petek divjala navzgor. Borza v Frankfurtu je pridobila kar štiri odstotke. Zdi se kar malo nelogično, saj je bilo le dan prej opaziti veliko nezadovoljstva, ker Mario Draghi po zasedanju Evropske centralne banke ni zvenel preveč prepričljiv in ni najavil takojšnjih ukrepov za rešitev evrske krize, ampak je bilo preveč "če-jev". Očitno je Draghi le na prvi pogled razočaral trge. Ko so vlagatelji vse skupaj prespali, so vendarle dobili vtis, da bo centralna banka naredila vse, da zniža pribitke na španske in italijanske obveznice, pa čeprav šele septembra.

Zlato kmalu spet nad 1.900 dolarji?
Cena zlata je po objavi novice o spodbudnem ameriškem julijskem trgu dela zdrsnila, saj se je zmanjšala verjetnost, da bo ameriška centralna banka najavila nov krog kvantitativnega sproščanja. Toda nato se je zlato spet zavihtelo nad 1.600 dolarjev. Njegova cena je še vedno dobrih 15 odstotkov pod rekordom iz lanskega septembra. Analitiki pri banki HSBC so bikovsko razpoloženi in menijo, da bo zlato še letos spet v območju rekorda oziroma da bo poraslo nad 1.900 dolarjev: "Štiri največje centralne banke so v tej krizi natisnile 9.000 milijard dolarjev, kar je toliko, kot znaža celotna vrednost izkopanega zlata v zgodovini človeštva," so med drugim obrazložili vzrok, zakaj je zlato mamljiva naložba.

Soja letos za 35 odstotkov v plusu
Tudi nafta je v zadnjem obdobju v naraščajočem trendu. V petek je cena surove nafte poskočila za skoraj pet odstotkov, medtem ko je brent porasel za tri dolarje (dnevni maksimum: 109,13 dolarja) in se povzpel nad 100-dnevno drseče povprečje. Še bolj se dražijo kmetijski pridelki. Suša v ZDA (prizadela je več kot polovico kmetijskih površin) je povzročila, da se je soja letos podražila za 35 odstotkov, koruza pa za 25 odstotkov.