Še pri nobenem podjetju v zgodovini se ni v treh dneh tako drastično znižala tržna vrednost kot pri Nvidii, a pri tako astronomskih številkah (vrednost Nvidie je prejšnji teden dosegla 3500 milijard oziroma 3,5 bilijona dolarjev) je že vsak odstotek ogromen in v primeru Nvidie predstavlja približno pol slovenskega letnega BDP-ja. Evforija, povezana, z umetno inteligenco, se torej vsaj začasno umirja, vodilni pa so še pravi čas izkoristili priložnost – izvršni direktor Nvidie Jensen Huang je tako med 13. in 21. junijem prodal za 95 milijonov dolarjev delnic podjetja, ki ga vodi. Podobno ravnajo tudi CEO-ji pri še nekaterih proizvajalcih polprevodnikov (Qualcomm, Micron, Coherent). V torek je tečaj Nvidie sicer spet (močno) porasel, in sicer na 126 dolarjev, tako da je znova višje kot v prvi polovici junija v trenutku, ko je podjetje izpeljalo cepitev delnice v razmerju 1:10.

Nvidia kot Cisco pred 25 leti?
Nvidia je pred kratkim postala največja javna družba na svetu. S prestola je za kratek čas izrinila Microsoft. Ponujajo se vzporednice iz leta 2000, ko je proizvajalec omrežne opreme Cisco (takrat je bil vreden 555 milijard dolarjev) z vrha lestvice najvrednejših družb prav tako spodrinil Microsoft. Vrtoglava rast Nvidijinih delnic (skoraj 30 tisoč odstotkov v zadnjem desetletju) je vsaj po grafih precej podobna evforiji pikakom podjetij, ki je spremljala razcvet interneta, zato se nekateri bojijo, da bo pristanek podobno krut, čeprav je treba priznati, da Nvidia res ustvarja imeniten dobiček. Spomnimo – indeks NASDAQ je leta 2000 izgubil polovico vrednosti, Ciscove delnice pa so strmoglavile za 90 odstotkov (zdrs z 80 na 8 dolarjev), pri čemer do danes niso več dosegle tistih astronomskih ravni.

Pri Nvidii upoštevani sanjski scenariji
Brez dvoma so Nvidijine delnice prevrednotene, tudi če upoštevamo sijajne dobičke, ki v zadnjih četrtletjih spremljajo poslovanje tega razvijalca čipov. Trenutno se z delnicami trguje celo nad 70-kratnikom pričakovanega dobička na delnico, kar je nezaslišano celo za tako imenovane "growth" delnice, ki kotirajo pri višjem kazalniku P/E kot širši trg. Takšna vrednotenja so upravičena le v primeru, da bo Nvidia res več četrtletij zapored razvajala vlagatelje z bombastičnimi rezultati, kot jih ni še nobeno podjetje v zgodovini. To je malo verjetno, konkurenca bo neizprosna, Nvidia bo verjetno izgubila tako visok tržni delež na področju visokozmogljivih čipov, zato je precej verjetneje, da se bo cena delnice znižala in odsevala realna pričakovanja o poslovanju podjetja.

Airbus znižal napovedi, delnice padle za skoraj deset odstotkov
Kako hitro so lahko vlagatelji razočarani, če podjetje napove nekoliko nižji dobiček, se je v torek izkazalo pri Airbusu. Proizvajalec letal bo letos po sveži oceni strankam dobavil 770 letal, kar je 30 manj od prvotne napovedi. Lani je dobavil 735 letal. Posledično je znižal svojo napoved celoletnega dobička iz poslovanja na 5,5 milijarde evrov, medtem ko bi ta po prvotnih napovedih znašal od 6,5 do sedem milijard evrov. Airbus tudi poudarja, da ima še naprej težave pri zagotavljanju delov, ki so nujni za proizvodnjo letala A320 neo. Proizvodnji cilj, 75 letal A320 neo mesečno, je z leta 2026 pomaknil na leto 2027. Trenutno Airbus proizvede 50 letal te vrste mesečno. Delnice so padle za skoraj 10 odstotkov, na 135 evrov, s čimer so zdaj nižje kot na začetku leta. Pri bankah JPMorgan in UBS so že znižali ciljno vrednost Airbusovih delnic, pri Deutsche Bank pa delnic nimajo več med nakupnimi priporočili.

Nobelovci v Trumpu vidijo nevarnost za inflacijo
Wall Street bo v petek pozornost posvečal objavi majskega indeksa cen izdatkov za osebno porabo PCE, ki je za Fed pomemben inflacijski podatek pri odločitvah o politiki obrestnih mer. Šestnajst nobelovcev, med njimi Joseph Stiglitz in Robert Shiller, se je v torek podpisalo pod sporočilo, da ZDA čaka tveganje višje inflacije, če bo jeseni na volitvah zmagal Donald Trump. Zapisali so, da bi Trump verjetno še bolj povečal proračunski primanjkljaj, prav tako bi zaostril trgovinski spor s Kitajsko. Oboje bi lahko spodbudilo rast cen. "Veliko ljudi misli, da bi bil Trump boljši za gospodarstvo kot Biden," je Stiglitz povedal že pred kratkim za CNBC. "Prav je, da Američani vedo, da ima skupina verodostojnih ekonomistov precej drugačno mnenje." Stiglitz tudi meni, da ima pri zniževanju inflacije pomembno vlogo ravno Biden. A vendarle: letna inflacija se je v prvem Trumpovem mandatu v treh od štirih let v ZDA znižala!