Zakaj Cimosa ne kupi kak slovenski sklad, je bila iztočnica razprave v Studiu City, ki odpira nekatere pereče teme. Gosta voditelja Marcela Štefančiča sta bila Borut Jamnik, predsednik uprave Modre zavarovalnice, in Alenka Žnidaršič Kranjc, predsednica uprave Prve Group. "Svetovni trend je izrazit: alternativnih naložb je za 7,7 trilijona dolarjev, kar ob podatku, da je tržna kapitalizacija na vseh 60 ključnih borzah sveta 69 trilijonov dolarjev, pomeni 12- do 13-odstotni delež. V Sloveniji noben pokojninski sklad ali institucionalni investitor nima več kot pet odstotkov portfelja v t. i. alternativnih naložbah," je povedal Borut Jamnik.
Kaj so alternati

vne naložbe?
V Sloveniji torej precej zaostajamo za razvitim svetom z vidika izpostavljenosti in razvoja trga tovrstnih naložb. Za pojasnilo smo prosili Mihajla Todurova iz Vzajemci Skupine: "Pri alternativnih naložbah moramo najprej povedati, kaj so. To so naložbe, ki praviloma ne spadajo med tradicionalne naložbene tipe, kot so delnice, obveznice in denar. To so na primer surovine, hedge skladi, skladi zasebnega kapitala, zbirateljski predmeti in nepremičnine. Pogosto gre za bolj kompleksne dobrine, ki jih težje ovrednotimo in težje zamenjamo za denar. Tehnično gledano, lahko med alternativne naložbe štejemo tudi zbirko kovancev. Med alternativne naložbe pa največkrat prištevamo hedge sklade, sklade zasebnega kapitala, nepremičnine in fizične surovine."
Visoki donosi, nova delovna mesta ...
Ko vlagatelji kupujejo delnice na prostem trgu, pravzaprav ne vlagajo v pravem pomenu besede, saj se vloženi denar ne porabi za prihodnjo proizvodnjo, ampak je pogosto možnost izhoda začetnim vlagateljem, ki so vložili v zagon posla. "Ti so tisti, ki so z naložbo ustvarili realno vrednost novih delovnih mest, zgradili tovarno ali pa zagnali novo storitveno podjetje. Ti so tudi tisti, ki so (po uvrstitvi delnic podjetja na borzo) ustvarili pogosto izjemno visoke donose. Seveda so tako začetni vložki kot tudi sprejeta tveganja v teh primerih bistveno višja. In visoki donosi (ter posledično tudi višje tveganje) v kombinaciji s tem, da nekdo pomaga ustvarjati nova delovna mesta, je pogosto vzrok za to, da se vlagatelji uporabljajo alternativne naložbe."
Glavni namen: razpršitev tveganja
"Vendar, če nekdo želi prisostvovati v začetnih fazah donosnih poslov, ki ustvarjajo dodano vrednost in nova delovna mesta, naj raje pritegne sklade zasebnega kapitala ali podjetniških obveznic, saj se s tem občutno bolj razbije končno tveganje. Glavni namen alternativnih naložb pa nikakor ne sme biti zamenjava portfelja, ampak le dopolnitev s ciljem boljše razpršitve ter posledično nižjega tveganja naložbenega portfelja. Ker so te naložbe praviloma nizko korelirane z dogajanjem na trgih, svoje delo opravljajo odlično. In tudi donosnost tovrstnih naložb, če gledamo v preteklost, je najbolj presegla donosnost splošnih delniških trgov. Na tem mestu moram spet poudariti: glavni namen alternativnih naložb ni zamenjava portfelja, ampak boljša razpršitev," še dodaja Todurov.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi, 28. februar:

SBITOP letos pridobil deset odstotkov
Na Ljubljanski borzi, če se dotaknemo še klasičnih naložb, se medtem nadaljuje rast. Indeks SBITOP se je v torek zvišal šestič v zadnjih sedmih dneh in februarja končal pri 791 točkah, tako da je od začetka leta že za deset odstotkov v plusu, kar je donos, ki je več kot zadovoljiv že na letni ravni. Dow Jones je v prvih dveh letošnjih mesecih pridobil pol manj kot SBITOP, pet odstotkov. V New Yorku je sicer včeraj splavala priložnost za neverjeten dosežek. Dow Jonesu (20.812 točk) ni uspelo trinajstič zapored postaviti rekordnih vrednosti, kar bi bilo prvič v 120-letni zgodovini tega indeksa. Ameriško ministrstvo za trgovino je potrdilo, da je bila gospodarska rast v zadnjem lanskem četrtletju 1,9-odstotna, v celotnem lanskem letu pa 1,6-odstotna, kar je najmanj po letu 2011. Leta 2015 je bila rast BDP-ja v ZDA še 2,6-odstotna. V Sloveniji je bila lani gospodarska rast 2,5-odstotna.