Borzni tečaj je v zadnjih mesecih enostavno padel pregloboko, medtem ko so šle delnice preostalih največjih evropskih podjetij, kot so Adidas, Nokia, Philips in Volkswagen, večinoma navzgor. Deutsche Bank ima že nekaj časa težave. Lani je tretje leto zapored poslovala z izgubo (500 milijonov evrov), zamenjala je izvršnega direktorja, agencija S&P je znižala njeno kreditno oceno, junija ni prestala stresnega testa ameriških regulatorjev. Tečaj delnice je samo letos padel za 40 odstotkov, od rekorda iz maja 2007 pa že za 90 odstotkov, tako da je tržna vrednost banke pod 20 milijardami evrov. Vodstvo sicer zatrjuje, da banka ni kapitalsko podhranjena, a se vlagatelji bojijo, da jo bo spet treba dokapitalizirati. Nazadnje se je to zgodilo aprila 2017, ko je bila vrednost dokapitalizacije osem milijard evrov.

Evropa v torek v precejšnjem minusu
Elitni evropski delniški indeks Euro Stoxx 50, ki ga izračunavajo od leta 1998 (vseh dvajset let je bila zraven tudi banka Deutsche Bank) je sicer v torek zdrsnil tretjič v zadnjih štirih dneh in dan končal pri 3.359 točkah oziroma odstotek pod gladino. Glavne skrbi so spet povezane z zaostrovanjem carinske vojne, saj bodo ZDA dodatno ocarinile za 200 milijard dolarjev kitajskega blaga. Na povečano nervozo vlagateljev vpliva tudi dogajanje na trgih v razvoju, kjer sta v epicentru predvsem Turčija in Argentina z letošnjim močnim padcem domače valute. "Če se bo to drsenje valut nadaljevalo, bodo posledice čutili tudi največji svetovni izvozniki, ki tam poslujejo, posledično bo to negativno vplivalo na svetovne delniške indekse," nam je povedal Aleš Lokar iz KD Skladov.

Drastični ukrepi v Argentini
Po Lokarjevem mnenju morajo prizadete države še bolj dvigniti obrestne mere, če želijo stabilizirati svojo valuto. V Argentini je centralna banka prejšnji teden obresti sicer s 45 zvišala kar na 60 odstotkov, vlada pa je ta ponedeljek (tik pred obiskom delegacije Mednarodnega denarnega sklada, k s svežimi milijardami dolarjev pomaga tej južnoameriški državi) sprejela nekaj kriznih ukrepov, da bi uravnotežila proračun. "Zvišali so davek na izvoz kmetijskih pridelkov, zarezali v javno porabo in ukinili kar nekaj ministrstev. To bi lahko prineslo recesijo in dodatno vplivalo na delniške indekse. Skratka, trgi v razvoju so trenutno videti šibko, čeprav je nekaj sektorjev poceni, a vlagatelji v takšnih negotovih razmerah ne drvijo v naložbe."

Privlačna vrednotenja v finančnem sektorju
Kako pa je trenutno na razvitih trgih? Aleš Lokar: "ZDA so razmeroma drage, čeprav je na rekordnih vrednostih le peščica delnic, predvsem iz IT-sektorja. Evropa ostaja podcenjena. Na začetku prejšnjega tedna smo prebrali podatek, da so evropski trgi doživeli že 25. zaporedni teden z neto odlivi svetovnih vlagateljev, s čimer so izbrisani vsi prilivi leta 2017. To je kar presenetljivo, saj se s tem Evropi godi slabše kot trgom v razvoju, kjer nimata težave le Turčija in Argentina, ampak tudi Kitajska, kjer je delniški trg letos v evrih za 18 odstotkov v minusu. Očitno strah pred nestabilnostjo v Evropi pušča močan pečat pri svetovnih vlagateljih. Tu sta seveda še brexit in Italija, kjer se mnogi bojijo, da bo proračunski primanjkljaj previsok. Skratka, nezaupanje je kar veliko, čeprav so vrednotenja zanimiva. V luči zviševanja obrestnih mer to velja predvsem za finančni sektor."

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 4. september ob 21. uri:

Mejnik Amazona, pozivi k bojkotu Nikovih izdelkov
V New Yorku so po prazničnem ponedeljku v torek spet trgovali, indeksi (Dow Jones: 25.952 točk) pa so bili obarvani rahlo rdeče. Delnice proizvajalca športne opreme Nike so padle za tri odstotke, potem ko je podjetje za svojo novo oglaševalsko kampanjo (ob 30-letnici slogana Just Do It) izbralo igralca iz Lige NFL Colina Kaepernicka, ki je razdelil ZDA, ko je med ameriško himno protestno pokleknil. Njegovi nasprotniki po družabnih omrežjih zdaj pozivajo k bojkotu Nikovih izdelkov. Tudi Facebookove delnice so se pocenile za tri odstotke, saj so pri eni ob posredniških družb znižali njihovo ciljno vrednost. Medtem so Amazonove delnice nadaljevale rast. Tržna kapitalizacija tega spletnega velikana je prvič dosegla tisoč milijard (bilijon) dolarjev. Pred Amazonom je to že uspelo (na začetku meseca) Applu. Amazonove delnice so na borzo prišle leta 1997 pri ceni 18 dolarjev oziroma pri ceni 1,96 dolarja, če upoštevamo tri cepitve delnic, ki so sledile.
Brent skoraj 80 dolarjev, lepi obeti za bitcoin
Omeniti velja rast cen nafte, kar je posledica zaprtja dveh naftnih ploščadi v Mehiškem zalivu, kjer se pripravljajo na orkan. Za 159-litrski sod ameriške lahke nafte je treba spet plačati več kot 70 dolarjev, za brent pa že skoraj 80 dolarjev. Pri banki Barclays so napoved o povprečni ceni brenta za leto 2020 zvišali s 55 na 75 dolarjev. Bitcoin se zadnje dni krepi in je v torek dosegel 7.424 dolarjev. Tehnična analiza pravi, da bi prebitje meje 7.500 dolarjev učinkovalo zelo pozitivno. Raziskovalna družba Satis Group je v svežem poročilu zapisala, da med kriptovalutami najbolje kaže bitcoinu in moneri. Po njihovem mnenju je precej verjetno, da bo bitcoin v naslednjih petih letih dosegel 96 tisoč dolarjev, monero (trenutna vrednost je 120 dolarjev) pa 18 tisoč. Tržna kapitalizacija vseh kriptovalut naj bi leta 2023 znašala 3,6 bilijona dolarjev. Trenutno znaša le okrog 240 milijard. Ether naj ne bi imel potenciala za rast, ripple pa naj bi povsem kapituliral in naj bi bil čez pet let vreden le še 0,01 dolarja.