Na delniških trgih je zaradi upanja, da se bodo ZDA izognile novemu zaprtju vlade, opaziti precej optimizma, medtem pa se je končal najdaljši pozitivni niz ameriškega dolarja v zadnjih dveh letih.

Ameriška politika je predvsem včeraj poskrbela, da so delniški indeksi pospešili navzgor, v ZDA za poldrugi odstotek. Kongresni pogajalci so sporočili, da so dosegli dogovor o podaljšanju proračunskega financiranja vlade, poleg tega pa so se finančni trgi razveselili tudi pozitivnih novic o skorajšnji sklenitvi trgovinskega dogovora med ZDA in Kitajsko, čeprav je v četrtek Donald Trump opozoril, da se pred 1. marcem, ko se izteče 90-dnevno "carinsko premirje", ne namerava sestati s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom. Če dogovora ne bo, bodo ZDA za kitajsko blago v vrednosti 200 milijard dolarjev carine zvišale z 10 na 25 odstotkov, kar bi bil hud udarec za mednarodne trgovinske tokove. Nekaj negotovosti na trgu ostaja tudi zaradi bližajočega se brexita, za katerega se še ne ve, v kakšni obliki se bo zgodil in kako bo to vplivalo na britansko gospodarstvo, ki je imelo lani najnižjo rast BDP-ja po letu 2012.

Evrsko območje letos z 1,3-odstotno rastjo
Tudi v preostalih delih sveta se analitiki bojijo večje upočasnitve gospodarske rasti. Evropska komisija je prejšnji teden z novembrskih 1,9 odstotka napoved o letošnji gospodarski rasti evrske devetnajsterice znižala na 1,3 odstotka, pri čemer se bo najslabše odrezala Italija, kjer je komisija za odstotno točko, na samo 0,2 odstotka, oklestila napoved letošnje rasti. Ob še naprej trajajoči negotovosti glede ameriško-kitajske carinske vojne in brexita so status varnega zatočišča vsaj do včeraj uživali ameriški dolar in varne obveznice. Donosnost nemške desetletnice (donosnost se giblje v obratni smeri kot cena) je v petek pri 0,077 odstotka dosegla najnižjo raven po oktobru 2016, v torek pa se je zvišala na 0,14 odstotka. Dolar je v torek končal osemdnevni pozitivni niz (najdaljši po februarju 2017), potem ko je bil še zjutraj v primerjavi z evrom (za evro je bilo treba plačati 1,1215 dolarja) v območju enoletnega vrha.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 12. februar, ob 15.00:

Krugman: kriza morda že konec leta
Da je dolarju uspel tako dolg niz pridobivanja vrednosti, je zelo pomenljivo in kaže na negotovost, kaj bo s svetovno gospodarsko rastjo. Ameriški Fed je sicer konec januarja spet poudaril, da bo potrpežljiv, preden bo spet "privil" obresti, in nakazal, da bo bilančna vsota, ki jo resda znižuje iz meseca v mesec, vseeno ostala večja od prvotnih pričakovanj. Med priznanimi ekonomisti, ki že za letos napovedujejo recesijo, je veliko pozornosti požel Paul Krugman. Nobelovec je skeptičen, ali bo gospodarstvo res doživelo mehek pristanek, kot pričakujejo svetovni voditelji. "Mislim, da je precejšnja verjetnost, da bomo imeli konec leta ali na začetku naslednjega recesijo. Predvsem evrsko območje je blizu recesije," je povedal Krugman. Trumpove davčne spodbude je označil za ne prav učinkovite, skrbi pa ga tudi, da primanjkuje pravih orodij za spopad z novo krizo.

S&P nad 200-dnevnim drsečim povprečjem
Kakor koli, včeraj so se vlagatelji požvižgali na vse te omenjene "neprijetnosti" in pozornost preusmerili k skorajšnjemu dogovoru o podaljšanju proračunskega financiranja vlade. Spomin na zadnje delno zaprtje vlade je še zelo svež – 25. januarja se je agonija po kar 35 dneh (največ v ameriški zgodovini) vendarle končala, analitiki pa so hiteli razlagati, da utegne vse skupaj precej prizadeti ameriško gospodarsko rast. Newyorški Dow Jones (25.425 točk) se je tako povzpel za poldrugi odstotek, podobno tudi indeks S&P 500 (2.744 točk), ki se je prvič po 3. decembru spet vrnil nad 200-dnevno drseče povprečje, kar je bikovski signal. Frankfurtski DAX30 je pridobil odstotek, dnevni vrh je dosegel pri 11.164 točkah, s čimer je skoraj devet odstotkov višje, kot je bil ob decembrskem dnu.

Članice Opeca se držijo dogovora
Cene nafte so prav tako krenile navzgor, 159-litrski sod brenta je presegel 63 dolarjev. Podatki kažejo, da so se članice Opeca januarja kar držale dogovora in proizvodnjo znižale za skupno 797 tisoč sodov dnevno. Če je bila Opecova decembrska proizvodnja povprečno 31,6 milijona sodov dnevno, je bila januarska le še 30,8 milijona. Naslednji Opecov sestanek, na katerem bodo glavna tema spet kvote črpanja, sledi sredi aprila. Pri banki Bank of America so v zadnji analizi zapisali, da pričakujejo, da bo povprečna cena brenta letos 70 dolarjev, naslednje leto pa 65 dolarjev.