Newyorški indeks Dow Jones je v zadnjih nekaj dneh sicer obstal tik pod mejo 20 tisoč točk, ki je očitno velika psihološka ovira, a vendarle: od ameriških predsedniških volitev je Dow poskočil za skoraj deset odstotkov! Evropske borze so, merjene z indeksom Stoxx Europe 600, ta mesec pridobile 5,4 odstotka in so na dobri poti k največji mesečni rasti po oktobru 2015, morda pa jim bo uspelo izbrisati tudi vse letošnje izgube, saj je omenjeni indeks le še 1,5 odstotka nižje kot ob začetku leta. Ker naj bi bila rast dobičkov največjih evropskih korporacij prihodnje leto 13-odstotna (letos se pričakuje okoli dvoodstotni upad dobičkov), se nihče ne vznemirja, ker so vodilne evropske borze že skoraj ves december v prenakupljenem območju, kar pomeni veliko verjetnost popravka navzdol.
Borze odlično prestale vse ovire
V obdobju, ko je ameriška centralna banka začela nov cikel zaostrovanja obresti in ko poznavalci svarijo, da bi lahko v letu 2017 videli najmanj tri zvišanja ključne obrestne mere, se zdi takšen optimizem na delniških trgih precej presenetljiv, verjetno pa ga pred pol leta ne bi predvidel prav nihče, če bi vedel, da se bosta uresničila dva scenarija, ki sta veljala za malo verjetna: brexit in Donald Trump. A delniški trgi so oba šoka odlično prestali, predvsem Trumpovo zmago pa obrnili povsem sebi v korist. Oseba, ki je prej veljala za največjega sovražnika delniških trgov, se je čez noč spremenila v svetilnik, ki kaže pot k novim rekordom. Če bo Trump uresničil obljube, znižal davke in z infrastrukturnimi projekti pospešil gospodarsko rast, je optimizem upravičen, v nasprotnem primeru ne.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi, 27. december:

Centralnim bankam zmanjkuje idej
Če Trumpova politika ne bo tako uspešna, kot trenutno ocenjujejo delniški trgi, bodo centralne banke težko priskočile na pomoč, kot so ob finančni krizi. 50 največjih centralnih bank sveta je po kolapsu banke Lehman Brothers skupaj 690-krat znižalo obrestno mero, kaže raziskava banke JP Morgan. Povprečno eno znižanje na tri delovne dni! Ker niti to ni bilo dovolj, so največje banke za dodatno presežno likvidnost skrbele še s programom kvantitativnega sproščanja. Manevrskega prostora zdaj skorajda ni več, na morebitno novo krizo banke tako ne bi imele pravega odgovora. Najočitnejši primer je japonska centralna banka, ki ne le, da je obresti spustila v negativno območje, ampak je tudi lastnica 45 odstotkov vladnih japonskih obveznic, 65 odstotkov domačih ETF-skladov, hkrati pa je v kar 90 odstotkih podjetij, ki kotirajo na tokijski borzi, med desetimi največjimi delničarji.
Koliko lahko verjamemo analitikom?
Pred novim letom je v navadi, da analitiki povedo, kaj naj bi prineslo prihodnje leto. Vrednost teh odgovorov je precej vprašljiva. Po eni izmed raziskav so ameriški analitiki od leta 2000 v povprečju napovedali 9,5-odstotno letno rast S&P-ja, a je ta v resnici v tem obdobju v povprečju porasel za slabe štiri odstotke na leto. Leta 2008, ko se je zlomila banka Lehman Brothers, tega scenarija nihče ni predvidel: na začetku leta 2008 so analitiki računali, da bo rast delnic tisto leto v povprečju 11-odstotna, v resnici pa so delnice povprečno zdrsnile za 38 odstotkov. Vzemimo še svež primer: upravitelj skladov, družba Federated Investor, je decembra 2015 napovedala, da bo S&P 500 letos pridobil 18 odstotkov. Februarja, ko je bilo zaradi strmoglavljenja nafte veliko pesimizma, so napoved spremenili in napovedali 10-odstotni padec indeksa S&P 500. Ko so se tečaji pomladi spet popravili, so obrnili ploščo in zapisali, da do konca leta pričakujejo vzpon indeksa S&P.
Razmišljati dolgoročno kot Warren Buffett
S takšnimi napovedmi si lahko vlagatelj pomaga ravno toliko, kot če bi meteorolog avgusta izjavil, da bo poletje trajalo toliko časa, dokler se ne bo močno ohladilo. Analitiki so večinoma optimisti, navsezadnje imajo tudi sami nekaj od kupcev, ki vstopijo na delniški trg, le redkokdo pa upa napovedati slabe čase. "Napačne napovedi se hitro pozabijo, če pa kdo naključno zadene kakšno ekstremno rast ali padec, velja za guruja in novega Nostradamusa," je povedal Bloombergov komentator Barry Ritholtz. Sloviti vlagatelji se zato izogibajo kratkoročnim napovedim. Warren Buffett vedno razmišlja na dolgi rok, nazadnje se je oglasil ob Trumpovi zmagi in poudaril, da se še vedno splača vlagati v ameriški delniški trg. Tudi Seth Masters iz družbe AB Bernstein ne daje letnih napovedi, je pa že leta 2012 napovedal, da bo Dow Jones v prihodnjem desetletju zaradi ničelnih obresti dosegel 20 tisoč točk. Imel je prav.