Newyorški delniški indeks S&P 500 je od začetka leta porasel za deset odstotkov, zlato za 16 odstotkov, obvezniški indeks, v katerega so vključene ameriški vladni dolžniški papirji, pa več kot pet odstotkov. Če bi se leto končalo danes, bi se prvič po letu 1993 zgodilo, da bi vsi trije naložbeni razredi (delnice v New Yorku, ameriške obveznice in zlato) porasli vsak za vsaj pet odstotkov. V teoriji bi se morale cene obveznic gibati v obratni smeri kot cene delnic. Očitno je gospodarstvo dovolj močno, da podjetja ustvarjajo vedno več dobička, kar poganja tečaje njihovih delnic, inflacija pa se noče in noče prebuditi, kar preprečuje padec obveznic in posledično rast njihove zahtevane donosnosti. Ob vsem tem je na trgu še vedno dovolj negotovosti, po svetu pa geopolitičnih napetosti, da zlato ostaja privlačna naložba. Cena se je v petek povzpel na nov letošnji vrh 1.357 dolarjev za unčo (31,1 grama).
Poznavalci se pripravljajo na nemirne čase
Delniški indeksi torej vztrajajo tik pod rekordnimi vrednostmi, kar nekaj analitikov pa svari, da utegnemo to jesen videti opaznejši popravek. Številni vlagatelji so so že poleti pripravljali na to. Do tretjega avgustovskega tedna so po podatkih Bank of Americe ameriški delniški vzajemni skladi že deseti teden zapored spremljali odlive sredstev, kar je najdaljše obdobje po trinajstih letih. Teden kasneje je bilo prilivov spet več kot odlivov. Skladi, ki delujejo pod taktirko Georga Sorosa, so okrepili pozicije, s katerimi stavijo na padajoče tečaje. Znani upravljavec premoženja Bill Ackman je svoje stranke prav tako obvestil, da kupuje opcije, s katerimi bi zaslužil ob nižjih cenah delnic, kot glavni vzrok za pesimizem pa navaja zaostrovanje razmer na Korejskem polotoku. Težave so tudi v Washingtonu, saj morajo ZDA še ta mesec doseči dogovor o zgornji dovoljeni meji javnega dolga. Agencija Fitch je opozorila, da v nasprotnem primeru lahko ZDA vzamejo najboljšo bonitetno oceno.
ECB odločitev preložil na oktober
Med vzroki za možen preobrat na delniških trgih so tudi centralne banke, ki (sicer zelo nežno) zaostrujejo denarno politiko. Četrtkova seja Evropske centralne banke sicer ni prinesla nobene pomembne odločitve. Ključna obrestna mera je še naprej ničelna, bankirji pa niso razpravljali o morebitnem zmanjšanju oziroma opuščanju programa odkupovanja obveznic, ki ga je banka uvedla marca 2015. Mario Draghi se bo s sodelavci o tem posvetoval predvidoma na oktobrski seji. Po trenutni shemi ECB odkupi 60 milijard evrov obveznic mesečno, program pa se izteče decembra. Ker je inflacija še daleč od ciljne dvoodstotne, bodo pri ECB-ju zelo verjetno tudi naslednje leto nadaljevali program kvantitativnega sproščanja (QE), a v vedno manjšem obsegu. Sprva bi (od januarja 2018) centralna banka odkupila za 45 milijard evrov obveznic, nato bi se obseg vsake tri mesece znižal za 15 milijard.

Fed mora biti previden, da ne bo recesije
Istočasno bo treba spremljati tudi gibanja deviznih tečaj. Evro je namreč letos v primerjavi z dolarjem z 1,04 splezal nad 1,20 dolarja, kar bi lahko povzročalo težave evropskim izvoznikom. Na drugi strani Atlantika se Fed, ki je program QE ukinil že oktobra 2014, pripravlja na nova višanja obrestne mere (v Evropi o tem še ni govora, kar je dobra novica za vse, ki so najeli oziroma še vedno najemajo posojilo) in na zmanjšanje bilančne vsote, ki se je zaradi odkupovanja obveznic napihnila na dobre štiri bilijone dolarjev. Zmanjševanje bilančne vsote utegne biti boleče in utegne povišati razliko v donosnosti podjetniških in državnih obveznic, kar bi otežilo zadolževanje podjetij. Fed je v svoji zgodovini šestkrat poskušal zmanjševati svojo bilančno vsoto, kar pet takšnih poskusov pa se je končalo z recesijo. Opozoriti velja še na pomembno razliko med Fedom in ECB-jem. Fedova bilanca je skoraj v celoti (95 odstotkov) sestavljena iz obveznic, posojila poslovnim bankam skoraj ne igrajo vloge. V Evropi je drugače, celo po dveh letih vnetega odkupovanja obveznic je v ECB-jevi bilanci le polovica obveznic.
Evro na novem letošnjem vrhu
Preverimo še, kaj se je na finančnih in drugih trgih dogajalo zadnji teden. Indeksa Dow Jones in Nasdaq sta se na tedenski ravni znižala za približno odstotek. Delnice zavarovalnih podjetij s sedežem na Floridi, ki se pripravlja na strašne posledice orkana Irma, so padle za 20 odstotkov in več. Frankfurtski DAX je v petih dneh napredoval za odstotek, čeprav se je evro okrepil vse do 1,2093 dolarja. Nafta brent se je podražila za več kot dolar (pri 54,79 dolarja za 159-litrski sod je dosegla najvišjo vrednost po aprilu), je pa zdrsnila ameriška lahka nafta, saj so morale številne rafinerije zaradi divjanja orkana Harvey zapreti svoja vrata, kar je posledično znižalo povpraševanje po surovi nafti in znižalo ameriški "naftni output" za skoraj osem odstotkov, na 8,8 milijona sodov dnevno. Bitcoin je zadnji teden utrpel dva kitajska "nokavta": najprej je centralna banka prepovedala prve izdaje kovancev (ICO), nato pa je prišlo še sporočilo, da nameravajo kitajske oblasti zapreti tamkajšnje bitcoinske menjalnice.

Avstralci izboljšali rekord Nizozemske
Končujemo z novim rekordom. Avstralija je v torek poskrbela za zgodovinski dosežek, saj je statistični urad objavil, da je bruto domači proizvod spet porasel, kar pomeni, da Avstralija že 104 četrtletja oziroma 26 let ne pozna recesije. Z drugimi besedami: Slovenija je bila še del Jugoslavije, ko so se Avstralci zadnjič spopadali z recesijo! V tem času je dežela "tam spodaj" brez večjih prask preživela azijsko finančno krizo, zlom delnic podjetij pikakom in tudi veliko recesijo. Do zdaj je bila rekorder Nizozemska, ki je od začetka 80. let do leta 2008 nanizala 103 četrtletja brez recesije. Po ekonomomski teoriji je posamezna država v recesiji, ko se bruto domači proizvod znižuje dve zaporedni četrtletji. Avstralski BDP je v prvem četrtletju leta 2011 zdrsnil za 0,2 odstotka, kar je bila posledica poplav v Queenslandu, naslednjič pa v tretjem lanskem četrtletju. V obeh primerih je sledilo pozitivno četrtletje.