Po skoraj desetodstotnem padcu teden prej je nafta spet "zakorakala" proti letošnjemu vrhu in v petek (pri brentu) presegla mejo 90 dolarjev. Tedenski pribitek je bil sedemodstoten, kar je največ po februarju. V ozadju je predvsem strah, da bi izraelski kopenski poseg v Gazi sprožil še večje napetosti v regiji. Če se vključi Iran ali še kakšna država v območju, bogatem z nafto, bi lahko videli ponovitev scenarija izpred 50 let, ko je naftni šok povzročil daljše obdobje stagflacije. Dodatno je ceno nafte podžgala tudi odločitev ZDA, da uvaja prve sankcije proti lastnikom tankerjev, ki prevažajo rusko nafto po ceni nad kapico, ki je postavljena pri 60 dolarjih za sod.

JP Morgan s 35 odstotkov višjim četrtletnim dobičkom
Glede na novo vojno žarišče se delniški trgi dobro držijo, na tedenski ravni sta se tako Dow Jones kot S&P 500 zvišala, je pa res, da je bil konec tedna obarvan precej rdeče, kar pa je tudi posledica objave, da je zaupanje ameriških potrošnikov oktobra občutno padlo. Med redkimi sektorji, ki so pridobivali, je bil bančni (indeks bančnih delnic je sprva porasel za več kot tri odstotke), saj so JPMorgan Chase, Wells Fargo in Citigroup s četrtletnimi dobički presegli napovedi analitikov. JPMorgan, s 3,9 bilijona dolarjev po bilančni vsoti največja banka v ZDA, tudi na račun prevzema propadle First Republic Bank zvišuje obrestne prihodke, skupni dobiček obdobja julij–september pa se je zvišal za 35 odstotkov, na 13,15 milijarde dolarjev. Prihodkov je bilo za 39,9 milijarde.

Dimon opozarja na posledice vojn
Jamie Dimon, prvi mož banke JPMorgan, je ob predstavitvi rezultatov komentiral aktualno dogajanje. "Živimo v morda najnevarnejšem obdobju, kar jih je svet videl v zadnjih desetletjih. Vojni v Ukrajini in Izraelu imata lahko daljnosežne posledice na energetske in prehrambne trge, svetovno trgovino in geopolitične odnose." Vseeno ekonomisti pri JPMorganu mehak pristanek ameriškega gospodarstva vidijo verjetnejšega kot recesijo. Pred dnevi je sicer Dimon razvnel strasti z napovedjo, da bi lahko ameriška centralna banka ključno obrestno mero dvignila kar na sedem odstotkov, to pa je scenarij, na katerega nihče ni pripravljen in bi imel hude posledice. Trpeli bi vsi: prebivalstvo, podjetja in tudi vse bolj zadolžene države. Mimogrede, pri italijanski desetletni obveznici je pred dnevi zahtevana donosnost presegla pet odstotkov, kar je skrb vzbujajoče.

Sklad Pimco obveznicam napoveduje lepše čase
Potem ko so dolgoročne ameriške obveznice od vrha marca 2020 padle za 46 odstotkov, se postavlja vprašanje, ali je na trgu dolžniških vrednostnih papirjev že čas za preobrat. V zadnjem tednu je napetost sicer nekoliko popustila, cene obveznic so se na tedenski ravni zvišale najmočneje od sredine julija, donosnost 10-letne obveznice se je znižala (cene obveznic in zahtevane donosnosti se gibljejo v nasprotni smeri) na dobrih 4,60 odstotka. Pri največjem obvezniškem skladu Pimco menijo, da bi takšen trend lahko nadaljeval, za obdobje 6-12 mesecev so optimistični, menijo tudi, da se bo jedrna inflacija (brez upoštevanja hrane in energentov) umirila in bo ob koncu naslednjega leta znašala med 2,5 in 3,0 odstotka. Glede gospodarske rasti napovedujejo, da se bo ob koncu letošnjega leta upočasnila, v letu 2024 pa bo ameriško gospodarstvo nihalo med stagnacijo in blago recesijo.

Zlato zadnji teden pridobilo pet odstotkov
Vlogo varnega zatočišča so v pričakovanju izraelske kopenske ofenzive ob državnih obveznicah prevzele tudi plemenite kovine. Cena zlata se je ob koncu tedna povzpela za tri odstotke, tedenski pribitek je znašal okrog 100 dolarjev oziroma dobrih pet odstotkov. Gre za najvišjo tedensko rast v zadnjih sedmih mesecih, zasluge pa gredo tudi nižjim obvezniškim donosom. Zlato tako vidno okreva po padcu na osemmesečno dno. Tisti, ki so v zadnjem letu na zlato stavili zato, ker naj bi bila prava naložba za zaščito pred inflacijo, so se močno ušteli, je pa očitno zlato še vedno prava izbira, ko se zgodi kaj res nepredvidljivega, kot je nova vojna ali pa epidemija covida-19, ob kateri je zlato pri 2075 dolarjih avgusta 2020 doseglo rekordno vrednost.

V ZDA bo Ferrari sprejemal bitcoine
Bitcoin je zadnji teden izgubil več kot tri odstotke, spet pa se je še slabše odrezal eter, ki je v primerjavi z bitcoinom zdrsnil najnižje (ETH/BTC - 0,057), odkar je omrežje ethereum prešlo na energetsko učinkovitejši način potrjevanja transakcij prek protokola "proof of stake" (dokazilo o lastništvu). Novo priznanje za kriptovalute je odločitev Ferrarija, da bo v ZDA kupcem omogočil, da Ferrarije kupujejo s kriptovalutami. V Evropi naj bi bilo to mogoče na začetku leta 2024. Lani je italijanski proizvajalec prestižnih avtomobilov po svetu prodal 13.200 vozil, letos pa je v prvem polletju na ameriški trg poslal 1800 avtomobilov. Spomnimo, da je Tesla leta 2021 z odločitvijo, da bo sprejemala plačilo v bitcoinih, precej podžgala trg, a si je pozneje Elon Musk premislil, češ da so kriptovalute preveč energetsko potratne.