Finančni trgi so bili (v noči na sredo po slovenskem času) v trenutku, ko je bilo jasno, da bo novi predsednik ZDA presenetljivo postal Donald Trump, le za hip panični. Indeks Dow Jones je na terminskih trgih padel kar za 800 točk oziroma okrog pet odstotkov, kar je bilo v skladu s številnimi zastrašujočimi napovedmi, kako hudo bo, če zmaga Trump, nato pa je šlo samo še navzgor. "Vlagatelji se vedejo kot najstniki, ki ne vedo, kaj bi pravzaprav radi," je bil posrečen komentar enega od tujih analitikov.

Najvišja tedenska rast Dow Jonesa po 2011
Takšno gibanje delnice je res težko pojasniti. Dow Jones je teden končal pri rekordnih 18.847 točkah. Zadnji teden je pridobil 5,3 odstotka, kar je največja tedenska rast po decembru 2011. V treh dneh po volitvah je indeks ameriških bančnih delnic, ki je segel rekordno visoko po letu 2008, poskočil za deset odstotkov, pri čemer je pot za nadaljnjo rast prosta. Banke v indeksu S&P 500 namreč kotirajo le pri 11,2-kratniku ocenjenega dobička, kar je daleč od 33-kratnika maja 2009.

Tehnološki sektor v nemilosti
A vsi sektorji po Trumpovi zmagi seveda niso dobili vetra v jadra. Tehnološki Nasdaq je v četrtek, ko se je Dow Jones že ponašal z novim rekordom, izgubil dva odstotka. Trump napoveduje znižanje davkov, večje izdatke za vojsko, dejavnejšo fiskalno politiko in manjšo regulacijo, kar naj bi predvsem pomagalo industriji in bančnemu sektorju, na drugi strani pa se nekateri bojijo, da bo izpolnil napovedi o visokih uvoznih tarifah na kitajske izdelke. Applove delnice so samo v četrtek padle za skoraj tri odstotke, Amazonove za skoraj pet.

Buffett kupuje tudi po volitvah
Tudi sloviti vlagatelj Warren Buffett pravi, da je Trumpova ideja o 35-odstotnih uvoznih tarifah zelo slaba, sicer pa ga razplet volitev ni odvrnil od nadaljnjih nakupov delnic. Kupoval jih je pred volitvami, resda v prepričanju, da bo zmagala Clintonova, ki jo je tudi javno podprl, kupoval jih je tudi v prvih dneh po volilnem torku. Vsa namigovanja, kako bo Trump slab za borzo, je označil za tečna. Po Buffettovem mnenju je Trump zmagal, ker je v ZDA prevelik prepad med bogatimi in revnimi.

Občutna rast donosov ameriških obveznic
Na obvezniških trgih je bil odziv na Trumpovo zmago ravno nasproten kot na delniških. Obveznice so občutno padle (tudi slovenske, kjer je pri desetletnih donosnost spet nad enim odstotkom), kar je dvignilo njihovo zahtevano donosnost. Pri 10-letni ameriški obveznici je donosnost presegla 2,10 odstotka, kar je največ v zadnjih desetih mesecih. Pri 30-letni obveznici je bila rast donosnosti v četrtek celo najvišja v več kot petih letih. Trump je nakazal, da bo vodil protekcionistično politiko in povečal vlaganja v infrastrukturo.

Nevarnost "trumpflacije"
Ker republikanci obvladujejo tudi oba domova kongresa, je torej v ZDA pričakovati večjo vlogo fiskalne politike, kar bo povečalo rast in inflacijo (mediji pišejo o trumpflaciji), česar obvezniški trgi ne marajo. V želji, da se največje gospodarstvo sveta ne bi pregrevalo, bo decembra ameriška centralna banka najbrž prvič po lanskem decembru (ko je začela cikel zaostrovanja denarne politike) zvišala obrestno mero, ki je trenutno v razponu med 0,25 in 0,50 odstotka. Verjetnost za decembrski dvig tržni udeleženci ocenjujejo za 75-odstoten.

Trg se bo še naprej utapljal v nafti
Medtem ko je baker v četrtek dosegel najvišjo vrednost v zadnjih 16 mesecih, so bile cene nafte tudi zadnji teden večinoma pod pritiskom novic o še naprej presežni ponudbi črnega zlata. Mednarodna agencija za energijo je v četrtek opozorila, da utegne biti trg preplavljen z nafto tudi leta 2017, če seveda Opec konec novembra na Dunaju ne bo tudi uradno znižal proizvodnje. Obljube, izgovorjene na prejšnjih zasedanjih, so očitno prazne puhlice: oktobra je svetovna ponudba nafte porasla za 800 tisoč sodov dnevno na 97,8 milijona sodov, saj so članice Opeca črpale rekordne količine, nečlanice, kot so Rusija, Brazilija in Kanada, pa so povečevale proizvodnjo.

Zlato zasijalo le za nekaj trenutkov
Opec je oktobra dnevno načrpal 33,64 milijona sodov, kar je 240 tisoč več kot septembra. Brent je pri 44,19 dolarja padel najniže po avgustu. Zlato je zadnji teden zasijalo le v prvih minutah po šoku ob Trumpovi zmagi (rast je bila petodstotna, cena je šla precej nad 1.300 dolarjev), nato pa je sledila razprodaja. V petek je cena padla za tri odstotke in pri 1.219 dolarjih dosegla najnižjo raven v zadnjih petih mesecih. Vzrok za takšen scenarij so pričakovanja o zaostrovanju ameriške denarne politike in rast dolarja.

Nov urnik Ljubljanske borze
Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP (734 točk) zadnji teden izgubil 0,82 odstotka. Odmevala je zlasti novica, da japonski Panasonic ne bo podal prevzemne ponudbe za Gorenje. Trgovanje z Gorenjevimi delnicami je bilo tako v četrtek kot v petek zaustavljeno. Vrednost Gorenjevih delnic se je letos skoraj podvojila, glavni vzrok pa so bila seveda pričakovanja, da bo velenjsko podjetje prevzel Panasonic. V ponedeljek (na Ljubljanski borzi bo že v veljavi nov urnik - trgovanje se bo začelo ob 9.15 in končalo ob 14.30) čaka Gorenjeve delnice strmoglavljenje.

Gorenjeve delnice čaka vsaj 30-odstoten padec
Zakaj v petek ni bil sklenjen noben posel z delnicami Gorenja, smo vprašali Urško Jenčič iz Alte: "Pri trgovanju je bila sprožena podaljšana prekinitvena avkcija. Če bi v zaključni avkciji, ki se prične ob 12.50, potencialni tečaj posla (med petkovim trgovanjem je indikativni tečaj znašal okrog 5,5 evra, kar pomeni 36-odstoten minus) odstopal manj kot 15 odstotkov od sredinega zaključnega tečaja, bi bil posel sklenjen. Ker pa je bil indikativni tečaj zunaj 15-odstotne omejitve, je bilo trgovanje za danes zadržano."