Finančni trgi so z zanimanjem spremljali govor predsednika Zveznih rezerv Bena Bernankeja v Jackson Holu in razbrali, da je velika možnost za 3. krog kvantitativnega sproščanja. S podobno vnemo so analitiki spremljali tudi Bernankejevega predhodnika Alana Greenspana, le da so tam ob vsakem njegovem nastopu poskušali ugotoviti, kako se bodo gibale obrestne mere. Foto: EPA
Finančni trgi so z zanimanjem spremljali govor predsednika Zveznih rezerv Bena Bernankeja v Jackson Holu in razbrali, da je velika možnost za 3. krog kvantitativnega sproščanja. S podobno vnemo so analitiki spremljali tudi Bernankejevega predhodnika Alana Greenspana, le da so tam ob vsakem njegovem nastopu poskušali ugotoviti, kako se bodo gibale obrestne mere. Foto: EPA
V letošnjem letu je Dow Jones pridobil 7,15 odstotka, širši indeks S & P 500 11,85 odstotka, tehnološki Nasdaq pa celo 17,73 odstotka. Skratka, vodilni newyorški delniški indeksi imajo zelo donosno leto in Bernanke nima vzroka, da bi jim priskočil na pomoč. Toda kaj, ko gospodarstvo ne ustvarja dovolj novih delovnih mest, zato bo verjetno moral Fed poskrbeti za nove spodbujevalne ukrepe. Foto: EPA
Zlato je po petkovem govoru Bena Bernankeja sprva zdrsnilo, toda nato je hitro pridobilo 45 dolarjev in se za tri odstotke oddaljilo od dnevnega minimuma. Njegova cena je okoli 1.690 dolarjev, kar je petmesečni vrh. Foto: Reuters
Krkine delnice se zadnje dni zmerno dražijo, potem ko so letos izgubile 10 evrov oziroma 20 odstotkov. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

V težko pričakovanem govoru na simpoziju ekonomistov v Jackson Holu je predsednik Feda izpolnil pričakovanja finančnih trgov. Resda je spet posvaril, da je gospodarski položaj ZDA daleč od zadovoljivega, saj je stopnja brezposelnosti 8,3-odstotna, toda ob tem zagotovil, da so v Fedu pripravljeni na 3. krog kvantitativnega sproščanja (QE 3). V prejšnjih nastopih je Bernanke novo akcijo osrednje banke pogojeval s poslabšanjem razmer, zdaj pa se zdi, da bo Fed ukrepal tudi ob nespremenjenem stanju.

Dow Jones (ZDA)

13.090 točk
Nasdaq (ZDA)3.067
DAX30 (Frankfurt)

6.970

FTSEurofirst 3001.083
Nikkei (Tokio)8.839
10-letne am. obvezn.donos: 1,56 %
EUR/USD1,2581
USD/JPY78,40
EUR/CHF1,201
Nafta brent114,82 USD
Zlato1.690 USD
Euribor, 6-mesečni0,537 %


QE - edino orožje, ki ga ima Fed

Kritikom, ki menijo, da "tiskanje dolarjev" ustvarja dolgoročna inflacijska in gospodarska tveganja, je odgovoril, da sta prva kroga kvantitativnega sproščanja oziroma odkupovanja državnih obveznic za povečanje količine denarja v obtoku posredno ustvarila vsaj dva milijona novih delovnih mest. Očitno je to tudi edino "orožje", ki ga ima ameriška centralna banka, saj obresti ne more več zniževati. Že od začetka finančne krize so na ničelni stopnji. Naslednji sestanek Zveznih rezerv bo od 12. do 13. septembra in nekateri analitiki takrat že pričakujejo najavo "QE 3".

Pozitiven petek, negativen teden
Na Wall Streetu so z zanimanjem spremljali Bernankejeve besede. Sprva so se indeksi obrnili navzdol, saj so največji optimisti pričakovali nedvoumno najavo 3. kroga kvantitativnega sproščanja. Toda na koncu je Dow Jones pridobil 0,69 odstotka. Vseeno se na tedenski ravni ni mogel izogniti drugemu zaporednemu nazadovanju. V primerjavi s prejšnjim petkom je njegova vrednost zdrsnila za pol odstotka. Na mesečni ravni je bilo gibanje Dow Jonesa pozitivno. Avgusta se je zvišal za 0,6 odstotka. Tehnološki Nasdaq je pridobil celo 4,3 odstotke, največ po februarju.

Zlato na petmesečnem vrhu
Evro se je povzpel do 1,2636 dolarja, kar je največ po začetku julija. Še bolj kot delnice in evro je Bernanke v petek podžgal ceno zlata. Glavni razlog za bikovsko gibanje so seveda pričakovanja novih Fedovih spodbujevalnih ukrepov. Po dvoodstotni petkovi rasti se je cena zlata ob visokem prometu zelo približala 1.700 dolarjem. Pri 1.681,80 dolarja je dosegla petmesečni maksimum. Očitno je zlato pripravljeno testirati letošnji vrh. Avgusta se je podražilo za 4,5 odstotka, kar je največja mesečna rast po januarju.

Finančne krivulje na Valu 202:


Kako bi odstop Jensa Weidmanna vplival na ECB-jeve načrte o odkupovanju obveznic ranljivih držav?


Kakšnega aduta ima v rokavu ECB?
Po Fedu je na vrsti še Evropska centralna banka. V četrtek bo morala zadovoljiti visoka pričakovanja, sicer se bodo razmere na finančnih trgih hitro poslabšale. Mario Draghi je z optimistično retoriko povzročil, da so donosi španskih obveznic s sedmih odstotkov in pol zdrsnili na dobrih šest odstotkov. Zdaj bodo potrebna še dejanja. Večina "zahteva", da začne ECB spet odkupovati obveznice Italije in Španije, kjer se gospodarski položaj samo poslabšuje. Sveži podatki kažejo, da je brezposelnost julija dosegla celo 25,1 odstotka. Pri mladih (do 25 let) je brezposelnost skoraj 53-odstotna.

Weidmann zagrozil z odstopom
Ali bo Evropska centralna banka res ukrepala tako silovito, kot si želijo finančni trgi, je veliko vprašanje, saj Nemčija nasprotuje odkupovanju državnih obveznic. Predsednik Bundesbanke Jens Weidmann je povedal, da je to kot droga, od katere se ne moreš odvaditi. Da so nesoglasja precejšnja, dokazujejo tudi namigi, da naj bi Wiedmann razmišljal o odstopu iz sveta ECB-ja. Dodatna težava je ta, da bo nemško ustavno sodišče šele 12. septembra odločalo o skladnosti pogodbe o fiskalnem paktu in spremljajoče pogodbe o ustanovitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) z nemško ustavo.

SBI TOP se še drži nad 500 točkami
Na Ljubljanski borzi se je indeksu SBI TOP uspelo obdržati nad 500 točkami. Zadnji teden je pridobil 0,80 odstotka, vendar se promet ni povečal, čeprav se dopusti končujejo. Najbolj, za skoraj sedem odstotkov, so se podražile delnice Nove KBM. Najprometnejše Krkine delnice so pridobile 1,30 odstotka. "Z objavami polletnih rezultatov slovenskih družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, v povprečju ne moremo biti ravno zadovoljni, na kar kažejo tudi delniški tečaji. SBI TOP je od začetka julija, ko so se začele objave rezultatov, izgubil skoraj tri odstotke," je pojasnila Alenka Eržen iz GBD-ja.