delnice so prvič prebile mejo tisoč dolarjev.

Dow je na tedenski ravni pridobil 1,1 odstotka, S & P 2,4 in Nasdaq 3,2 odstotka. Širši S & P je v petek drugi dan zapored postavil rekord. Ameriški politiki so se sicer zadnji hip dogovorili o financiranju proračuna in dvigu zgornje meje zadolževanja, res pa je, da dogovor velja le do začetka leta. A pomembno je, da nad finančnimi trgi ne visi več grožnja, da bi utegnile ZDA razglasiti plačilno nesposobnost. Wall Street se veseli tudi tega, da Fed letos skoraj gotovo še ne bo začel zaostrovati denarne politike.

Šele zdaj znana slika s septembrskega trga dela
V naslednjem tednu bo v ospredju podatek o septembrskem trgu dela, ki bo zaradi 16-dnevnega zaprtja vladnih agencij objavljen s precejšnjo zamudo (v torek). Poleg tega bodo vlagatelji še naprej budno spremljali četrtletne poslovne rezultate ameriških korporacij. Bilance bodo med drugim objavili Caterpillar, McDonald's Boeing, Microsoft in Amazon. Trenutno kaže, da bo rast dobička podjetij, vključenih v indeks S & P 500, v tretjem četrtletju vsega 2,1-odstotna.

Googlove delnice prebile tisočico
Med pozitivnimi izjemami, ki so občutno povišale dobiček, je Google, ki je kljub konkurenci Facebooka in Yahooja potrdil prevlado na trgu mobilnega in videooglaševanja. Čisti dobiček je znašal skoraj tri milijarde dolarjev, kar je 36-odstotna rast. Delnice so v petek poskočile za skoraj 15 odstotkov in prvič presegle mejo 1.000 dolarjev. Google je po tržni kapitalizaciji tako prehitel Microsoft in je med ameriškimi podjetji le še za Applom in Exxon Mobilom.

Fed ostaja zvest svoji politiki
Dolar je v primerjavi s košarico valut padel na osemmesečno dno, kar je posledica pričakovanj, da bo Fed zamaknil datum, ko bo sporočil, da ne bo več vsak mesec za odkup obveznic namenjal 85 milijard, ampak vsaj 10 ali 15 milijard manj. Gospodarska rast bo namreč zaradi vseh prepirov v ameriškem kongresu, ki so povzročili večdnevno zaprtje vladnih institucij, najbrž nekoliko nižja, zato Fed noče tvegati in bo še naprej ostal zvest svoji ultra ohlapni denarni politiki.

Evro glede na dolar skorajda na letošnjem vrhu
Za evro je bilo treba v petek plačati že 1,3703 dolarja, kar je zelo blizu letošnjemu vrhu (1,3711 dolarja) z začetka februarja. Čeprav so se ZDA znašle na robu bankrota, to ni bistveno zamajalo dolarja, še manj pa ogrozilo njegov status prve svetovnega valute. Druge možnosti trenutno enostavno ni. Da bonitetne agencije grozijo z znižanjem kreditne ocene (kitajska agencija Dagong je v četrtek to tudi storila), ne igra nobene vloge.

Padec donosnosti ameriških obveznic
Tudi dogajanje na obvezniškem trgu dokazuje, da vlagatelji kljub vsemu zaupajo ZDA. Spomnimo - cene ameriških obveznic so že leta 2011, ko smo v kongresu spremljali podobno zgodbo in je agencija S & P ZDA vzela najboljšo bonitetno oceno trojni A - divjale navzgor, zahtevana donosnost pa posledično navzdol. Nobenega preplaha ni bilo niti tokrat. V petek se je donos desetletne obveznice znižal vse do 2,54 odstotka, kar je najmanj v zadnjih treh mesecih.

Zlato navzgor, nafta ne
Zlato je v četrtek poskočilo kar za tri odstotke in se ustalilo pri okrog 1.320 dolarjih. Pomagala mu je nižja vrednost dolarja in seveda pričakovanja, da bo Fed šele naslednje leto začel zaostrovati denarno politiko. Medtem nafta ni sledila plemenitim kovinam. V petek je na ceno črnega zlata sicer pozitivno vplivala objava kitajske gospodarske rasti v tretjem četrtletju (7,8-odstotna rast BDP-ja v primerjavi z istim lanskim obdobjem), a tedenska izguba je bila pri brentu vseeno skoraj enoodstotna.

Helios končno prodan
Pozitivna so bila tudi gibanja na Ljubljanski borzi, čeprav je promet še vedno nizek. Indeks SBI TOP se je zvišal za 2,80 odstotka. "Končno se je začela odvijati zgodba o izstopu države iz gospodarstva. V sredo je bil namreč prodan Helios, ki je eno izmed 15 podjetij, ki jih je vlada uvrstila na seznam podjetij, predvidenih za privatizacijo," je povedal Jure Rozman iz GBD-ja. Mercatorjeve delnice so se v petih dneh podražile za devet odstotkov, Telekomove pa za skoraj tri.