Dan po zahvalnem dnevu je v ZDA namenjen nakupovanju. Black Friday (črni petek) prinaša lepe popuste, trgovci pa naj bi na ta dan prvič v letu iz negativnih (rdečih) prišli v pozitivne (črne) številke. Foto: EPA
Dan po zahvalnem dnevu je v ZDA namenjen nakupovanju. Black Friday (črni petek) prinaša lepe popuste, trgovci pa naj bi na ta dan prvič v letu iz negativnih (rdečih) prišli v pozitivne (črne) številke. Foto: EPA
Dow Jones se je učvrstil nad mejo 16 tisoč točk, širšemu newyorškemu indeksu S & P 500 pa je prav tako uspela tedenska rast, in sicer osma zaporedna. To se ni zgodilo že skoraj deset let. Foto: EPA
Frankfurtska borza
Frankfurtski delniški indeks DAX je zadnji teden pridobil dva odstotka. Rekordom kar ni videti konca. Foto: EPA
Letos ni dobro leto za plemenite kovine. Unča zlata je trenutno pri okrog 1.250 dolarjih, srebra pa pri 20 dolarjih. Foto: Reuters
Ljubljanska borza
Indeks SBI TOP, ki je novembra dosegel najvišjo raven po februarju, je zadnji teden izgubljal, v nasprotno smer pa so šle slovenske obveznice. Donos slovenske 10-letne obveznice (donos se giba v nasprotni smeri kot cena obveznice) je v petek zdrsnil do 5,70 odstotka, kar je najmanj po maju. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

Čeprav so v ZDA v četrtek praznovali zahvalni dan, so se zvečer vrata številnih trgovin že odprla. V središču New Yorka je to storil tudi Macy's, kar se v 155-letni zgodovini te trgovske verige še ni zgodilo. Morda takšna neučakanost tudi zato, ker je letos od zahvalnega dneva do novega leta šest nakupovalnih dni manj, kot jih je bilo lani.

Nakupovalo 140 milijonov ljudi
Na uradne podatke o tem, koliko so Američani zapravili v petek, bo treba še počakati. Po prvih ocenah so trgovci s popusti privabili 140 milijonov Američanov, kar je milijon več kot lani, ko sezona tudi zaradi strahu pred posledicami davčnega prepada ni bila najboljša. Za spletne nakupe naj bi Američani letos zapravili kar sedem odstotkov več kot lani.
Dow Jones zadnji teden pridobil 0,13 odstotka
Podatek o tem, koliko pred božičem zapravijo Američani, zanima tudi Wall Street, saj predvsem potrošnja poganja ameriško gospodarstvo. Elitni indeks Dow Jones je v zadnjem tednu pridobil še 0,13 odstotka in rekordni mejnik premaknil vse do 16.175 točk, zdaj pa ga "čaka" še december, ki je tradicionalno ugoden mesec za vlagatelje.

Rast, kot je ni bilo že 15 let
Wall Street je celo na dobri poti, da mu uspe največja rast po letu 1998. Letos je širši indeks S & P pridobil že 26,6 odstotka. Tolikšna rast mu je nazadnje uspela leta 1998. Vseeno pa previdnost ne bo odveč. Pri banki Wells Fargo so svojim strankam priporočili, da je pri teh ravneh delniških tečajev smiselno razmisliti o unovčevanju dobičkov.

Dow Jones (ZDA)

16.086 točk
Nasdaq (ZDA)4.059
DAX30 (Frankfurt)9.405
Nikkei (Tokio)15.661
10-letne slov. obvezn.donos: 5,73
10-letne am. obvezn.donos: 2,74
EUR/USD1,3585
USD/JPY102,49
EUR/CHF1,2312
Nafta brent110,09 USD
Zlato1.251 USD
Euribor0,330




Kakšna je sveža slika s trga dela?
V petek bo ameriško ministrstvo za delo objavilo sveže podatke o zaposlenosti. Največje gospodarstvo na svetu naj bi po napovedih analitikov ustvarilo 185 tisoč neto delovnih mest, kar je manj kot mesec prej (204 tisoč). Wall Street si pravzaprav ne želi predobrih podatkov s trga dela, saj bi to lahko prisililo Fed v hitro zaostrovanje denarne politike.

Razmere ravno pravšnje za rast delnic
Tega si vlagatelji seveda ne želijo, saj je ravno ultraohlapna politika centralnih bank zaslužna za bikovski trend, ki se kar noče posloviti. Trenutno se zdi, da so razmere v ameriškem gospodarstvu ravno pravšnje za ugodno rast delnic - niti predobre (kar bi lahko povzročilo inflacijo in strožje Fedove ukrepe) niti preslabe (kar bi utegnilo prinesti recesijo ali padec dobičkov).

Inflacija v evrskem območju malce višja kot oktobra
Evropa je v zadnjih dneh dočakala še nekaj dobrih novic. Brezposelnost v evrskem območju se je prvič po treh letih znižala, ugoden pa je tudi podatek, da je bila novembra inflacija na letni ravni 0,9-odstotna, kar je malce več od pričakovanj ekonomistov. Najbrž se Evropska centralna banka v četrtek ne bo odločila še dodatno znižati obrestne mere, čeprav še vedno resno jemlje deflacijske grožnje.

Zlato padlo na štiriinpolmesečno dno
Cena nafte brent je v petek zdrsnila za več kot dolar. Premija brenta na zahodnoteksaško lahko nafto, ki je bila v sredo že nad 19 dolarji, se je s tem znižala na okrog 17 dolarjev. Zlato je v ponedeljek pri 1.227 dolarjih padlo na štiriinpolmesečno dno, do konca tedna pa okrevalo in se povzpelo nad 1.250 dolarjev. Vseeno je novembrski padec zlata precej zajeten - več kot petodstoten.

Za bitcoin skoraj toliko kot za zlato unčo
Vrednost spletne valute bitcoin je skoraj dosegla vrednost zlate unče, saj se je v petek, le dva dneva po tem, ko je prvič prebila mejo tisoč dolarjev, povzpela do 1.242 dolarjev. V ozadju rasti je upanje, da bo bitcoin postal legitimna svetovna valuta in novica, da naj bi spletni trgovec Ebay razmišljal o tem, da bi sprejemal bitcoine za plačilno sredstvo.

Trenutno v obtoku 12 milijonov bitcoinov
Letos januarja je bil en bitcoin vreden 13 dolarjev, poleti okrog sto, zdaj že več kot tisoč. Celotna količina bitcoinov je 21 milijonov, trenutno jih je v obtoku 12 milijonov. Valuta je zelo tvegana in nič nenavadnega ni, če v nekaj urah zaniha deset odstotkov in več v eno ali drugo smer.

Nova KBM zadnji teden strmoglavila še za 55 odstotkov
Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP ves teden drsel navzdol in skupno izgubil 2,36 odstotka. Krka se je pocenila za skoraj štiri odstotke, Mercator (tečaj je 75 evrov, kar je najmanj po letu 2002) pa za več kot šest. Nova KBM je vredna le še 10 centov. Ko bo država dokapitalizirala Novo KBM, je pričakovati, da bo lastništvo preostalih delničarjev razvodenelo.