Podatki banke Bank of America kažejo, da je največji delež omenjene vsote končal na Wall Streetu. Delnice ameriških korporacij (predvsem gre za tehnološka podjetja) so namreč v tednu do prejšnje srede pritegnile za 36,3 milijarde dolarjev sredstev (tudi to je rekord), evropske pa le za 0,6 milijarde. Obvezniški skladi so se okrepili z novimi 13 milijardami dolarjev. Denarni skladi so v tem enotedenskem obdobju izgubili 10,6 milijarde dolarjev, zlato pa 0,8 milijarde, kar je bil prvi negativni priliv v zadnjih dveh mesecih. Indeks banke BoA, ki kaže razpoloženje na trgu (Bull & Bear indicator), se približuje ekstremno bikovski vrednosti, kar bi lahko sprožilo prodajni signal v slogu januarja 2018. Vse opazneje je, da je na trgu preveč pohlepa, zato bi morali vlagatelji unovčiti vsaj del dobičkov.

Vse višje donosnosti obveznic
Na borzah v New Yorku so po podaljšanem koncu tedna v torek trgovali previdno. Indeksi se niso vidneje premaknili (Dow Jones se je povzpel za 0,2 odstotka, na 31.522 točk) in tako ostajajo v območju rekordnih vrednosti. Nekoliko skrbi vse višja donosnost obveznic. Pri 10-letni ameriški obveznici se je zahtevana donosnost povzpela za 9 bazičnih točk, na 1,30 odstotka, kar je največ po lanskem marcu. Takšna gibanja so povezana z inflacijskimi pričakovanji, ki so na šestletnem vrhu. Cene nafte nadaljujejo rast (mrzlo vreme je zaprlo vrtine in rafinerije v Teksasu), tudi ameriški WTI je splezal nad 60 dolarjev. Na trgu plemenitih kovin je platina pri 1.337 dolarjih za unčo dosegla najvišjo vrednost v zadnjih šestih letih. Letos se je cena platine zaradi pričakovanj, da bo avtomobilska industrija okrevala in da bo višje tudi zanimanje za obnovljive vire energije, zvišala za 20 odstotkov. Cena zlate unče se je medtem znižala za več kot odstotek in zdrsnila pod 1800 dolarjev.

Kriptomrzlica noče pojenjati: bitcoin nad 50 tisoč dolarji
Bitcoin je postavil nov veličasten mejnik in se je v torek zavihtel nad 50 tisoč dolarjev, potem ko so iz podjetja MicroStrategy sporočili, da bodo z izdajo zamenljivih obveznic (z zapadlostjo februarja 2027) kupili še za 600 milijonov dolarjev bitcoinov.
MicroStrategy, ponudnik poslovne inteligence, je že lani s svojimi denarnimi rezervami zelo pogumno kupoval bitcoine in postavljal nove standarde. Na začetku meseca jih je imel v lasti 72 tisoč, kar pri ceni 50 tisoč dolarjev pomeni 3,6 milijarde dolarjev premoženja. Vse več podjetij se odloča, da dolarje pretopi v kriptovalute, najodmevnejšo potezo je vsekakor povlekel Elon Musk oziroma "njegova" Tesla, ki je v bitcoin vložila kar 1,5 milijarde dolarjev. Vsem skeptikom v korporativni Ameriki je Musk tako sporočil, da postaja bitcoin v časih, ko centralne banke z osupljivim ritmom tiskajo denar, zaželen hranilec vrednosti.

Roubini: vrednost bitcoina je 0 ali pa celo negativna
Seveda to ne ustavi kritikov, ki vse glasneje opozarjajo, da gre za ekstremen balon finančnega premoženja. Sloviti ekonomist Nouriel Roubini je vseskozi nasprotnik kriptovalut, pred dvema letoma je že opozarjal, da gre za prevaro in mater vseh balončkov. Decembra, ko je bila cena pol nižja kot danes, je ponovil, da pri bitcoinu (in preostalih kriptovalutah) ne gre za nobeno valuto ali hranilec vrednosti, za nobeno zaščito proti inflaciji, še za naložbo ne. Po njegovem kriptovalute nimajo nobene notranje vrednosti. V ozadju je špekulacija, še večja kot pri maniji tulipanov na Nizozemskem, celo manipulacija (pri tem izpostavlja tether), pok balončka pa je neizogiben. Prepričan je, da kriptovalute ne bi smele imeti mesta v portfeljih niti običajnih niti institucionalnih vlagateljev. Vrednost bitcoina je 0 dolarjev, je Rouibini zapisal v sredo v kolumni za Financial Times. Še več, njegova vrednost je negativna, če upoštevamo ogljični odtis ob visokih stroških elektrike, ki so potrebni za rudarjenje.

Schiff priznal, da se je zmotil
In kot da bi hotel še dodatno podražiti kriptoskupnost, je Roubini pritegnil, da so imeli celo Kremenčkovi v kameni dobi bolj prefinjen monetarni sistem. Verjetno si je težko predstavljati večje zadoščenje za ljubitelje kriptovalut, če se bo izkazalo, da se Roubini moti. Še en razvpiti ekonomist Peter Schiff je moral denimo prav zdaj, ko je bitcoin presegel 50 tisoč dolarjev, priznati, da ni imel prav. Leta 2012 je namreč trdil, da bo cena zlata v dveh letih dosegla 5000 dolarjev, kar se ni zgodilo, pozneje pa bil prepričan, da bitcoin nikoli ne bo dosegel 50 tisoč dolarjev. "OK, pri tej napovedi sem se zmotil. Poglejmo, koliko časa bo ostal nad 50 tisoč dolarji oziroma koliko ljudi je dovolj pametnih, da bodo prodali pri tej ceni," je v tvitu zapisal Schiff, v novem tvitu (tega tudi objavljamo) pa ostal zvest svojemu prepričanju: "Pri naložbi gre za mehurček, kadar cena ni povezana z osnovno sedanjo vrednostjo naložbe ali razumnim pričakovanjem njene prihodnje vrednosti, vlagatelji so močno prepričani o nadaljnji rasti cene, strah pred izgubami pa je nizek. Pri 50 tisoč dolarjih je bitcoin največji mehurček med vsemi naložbami."