Z delnicami, vključenimi v newyorški delniški indeks S&P 500, se trenutno trguje pri najnižjem večkratniku dobička po marcu 2016, saj priljubljeni kazalnik P/E trenutno znaša okrog 17. Če se bo zgodovina ponovila, bi lahko v naslednjem letu sledil 20-odstotni skok navzgor. Nihče ne zanika, da se bo rast dobičkov upočasnila, vendar bo to še vedno lepa rast. Številne delnice so se v zadnjih dveh mesecih od vrha hitro odmaknile za več kot 30 ali 40 odstotkov, čeprav se poslovanje ni prav nič spremenilo. To odpira precej nakupnih priložnosti. Predvsem je treba poiskati podjetja, ki so čim manj občutljiva na gospodarske cikle in ki so čim manj zadolžena. Ob upočasnitvi gospodarske rasti namreč največji udarec doživijo visoko zadolžena podjetja.

Indeks volatilnosti vse višji
Tudi v zadnjem tednu je šlo na Wall Streetu navzdol. Ne sicer tako močno kot teden poprej, ko je Dow Jones padel za 1.150 točk, a vendarle so bile skupne izgube več kot enoodstotne. Tekoče četrtletje se "ponaša" že z več kot desetodstotnim minusom in vse kaže na najslabše četrtletje po letu 2011. Divjih nihanj je vse več. Če je bila v izjemnem lanskem letu le peščica dni, ko je Dow Jones zanihal za več kot odstotek v eno ali drugo smer, je letos to nekaj običajnega. Tudi znotraj dneva se pogosto dogaja, da Dow skače za 500 točk in več (torej vsaj za dva odstotka) v eno ali drugo smer. Indeks volatilnosti Vix, ki je bil letos povprečno vreden okrog 16 točk (lani pa povprečno le 11), je porasel na 22 točk. December je sicer v ameriški borzni zgodovini ugoden mesec. Od leta 1950 je indeks S&P 500 porasel v 75 odstotkih primerov.

Fed naj bi še četrtič letos zvišal obresti
Letošnji december je za zdaj najslabši v zadnjih 16 letih (padec je v New Yorku petodstoten) pravega upanja za predbožično rast ni, razen če Fed po zasedanju v sredo ne bo sporočil kaj presenetljivo pozitivnega. Terminske pogodbe kažejo, da bodo Zvezne rezerve ključno obrestno mero Fed funds skoraj zanesljivo zvišale za četrt odstotne točke, na 2,5 odstotka. To bo že četrto letošnje zvišanje. Pomembnejše se zdi vprašanje, koliko dvigov Fed načrtuje prihodnje leto. Analitiki večinoma govorijo o treh dvigih. Evropska centralna banka je po četrtkovem zasedanju potrdila, da bo konec leta končala program odkupovanja obveznic, ki ga je zagnala marca 2015. Ob vse večjih negotovosti so pri ECB-ju tudi rahlo oklestili napoved gospodarske rasti za evrsko območje. Letos naj bi bila rast BDP-ja 1,9-odstotna, naslednje leto pa 1,7 odstotna.

BlackRock odsvetuje Evropo
Ameriška finančna korporacija BlackRock, ki upravlja več kot šest milijard dolarjev premoženja, je zaradi nevarnosti nenadzorovanega brexita, visoke italijanske zadolženosti in svežih dogodkov v Franciji posvarila pred vlaganjem na evropske trge: "Odsvetujemo vlaganja na območja, kjer so omejene možnosti za rast in velika tveganja za padce, kot so na primer evropski delniški trgi," so zapisali v letnem biltenu. Prepričani so, da bo Evropa poraženka trgovinskih trenj med ZDA in Kitajsko, medtem ko bodo ameriška podjetja še vedno čutila pozitiven vpliv Trumpove davčne reforme. Analitiki pri BlackRocku sicer niti za ZDA niti za Evropo za naslednje leto ne napovedujejo recesije, medtem ko naj bi kitajska gospodarska rast še naprej presegala šest odstotkov.

Optimizem med analitiki Deutsche Bank
Zanimivo je, da popolnoma nasprotno kot pri BlackRocku menijo strokovnjaki nemške banke Deutsche Bank. DAX naj bi po njihovem kmalu prestal popravek (trenutno je od rekorda oddaljen okrog 20 odstotkov) in naslednje leto krenil navzgor. Konec leta 2019 bi lahko, če ne bo večjih negativnih presenečenj pri brexitu in če ne bo hujše trgovinske vojne, pričakal pri 12.300 točkah, kar glede na trenutno vrednost (10.865 točk) pomeni zavidljivo 13-odstotno rast. Pri Deutsche Bank tudi napovedujejo, da bo nemška gospodarska rast le malenkost nižja kot letos, in sicer naj bi se z 1,6 znižala na 1,3 odstotka. Smele so tudi napovedi o rasti dobička podjetij, vključenih v indeks Eurostoxx 600. Če je bila povprečna letna rast dobičkov v zadnjih petih letih le 2,8-odstotna, naj bi bila naslednje leto 8,7-odstotna, še pravijo analitiki pri Deutsche Bank.

Trg kriptovalut vreden le še 100 milijard dolarjev
Cene zlata so bile v ponedeljek še na skoraj polletnem vrhu in nad 1.250 dolarji za 31,1-gramsko unčo, a so se predvsem zaradi močnejšega dolarja, ki je dosegel 19-mesečni vrh (za evro je bilo treba v petek plačati le še 1,1269 dolarja) do konca tedna znižale na 1.232 dolarjev. Trg kriptovalut še naprej močno izgublja in se "bojuje" z okroglo mejo 100 milijard dolarjev. Januarja je bila tržna kapitalizacija vseh kriptovalut nad 800 milijardami dolarjev, zdaj je le še okrog sto. Bitcoin je samo novembra strmoglavil za 40 odstotkov, decembra pa se padanje nadaljuje in je pri 3.180 dolarjih padel na novo več kot enoletno dno. Ni jih malo, ki ne verjamejo več v ponovno rast, drugače pa menijo pri finančno-analitični družbi Weiss Rating. Pravijo, da je bitcoin močno preprodan in smešno poceni, tako da ponuja izjemno investicijsko priložnost.