Sporočila iz Walmarta in Home Depota vlivajo strah, da ameriško gospodarstvo ni tako trdno, kot se zdi. Walmart je znižal svoje napovedi za letošnje leto, njihov prvi finančnik John Rainey pa svari, da bo inflacija negativno vplivala na potrošnjo. Delnice so vseeno kljubovale negativnim gibanjem in se podražile za pol odstotka. Drugače je bilo pri Home Depotu. V fiskalnem letu, ki se je končalo z januarjem, je imel ta veletrgovec z izdelki za dom resda rekorden dobiček (in zato tudi zvišuje dividendo), vendar je v zadnjem četrtletju pri prihodkih prvič po letu 2019 zgrešil napovedi, poleg tega je znižal oceno celoletnega poslovanja. Delnice so padle za sedem odstotkov. Zanimivo je, da gre podjetju na roko ohladitev nepremičninskega trga (ki je povezano z močno rastjo hipotekarne obrestne mere), saj naj bi se Američani raje kot za selitev v nov dom (in najem posojila) odločali za to, da ostanejo v svoji nepremičnini in jo raje obnovijo.

S & P 500 spet pod 4000 točkami
Dow Jones se je v torek znižal za dva odstotka (zdrsnil je pod vrednost z začetka leta 33.147 točk), prav tako indeks S & P 500, ki je spet pod 4000 točkami. Nasdaq je imel 2,5-odstotno izgubo. Ozračje se po odličnem uvodu v leto vidno slabša. Rast v prvih petih tednih leta 2023 je bila povezana tudi s pričakovanji, da največje centralne banke letos ne bodo več bistveno zategovale pasu, a je zdaj ta bojazen precej večja. Zahtevana donosnost 10-letne ameriške obveznice se je dotaknila 3,95 odstotka (največ po 10. novembru), pri dveletni je donosnost že 4,725-odstotna. To so že zelo privlačne ravni in mnogi vlagatelji raje ne tvegajo na delniških trgih, ampak se zadovoljijo s kar lepo donosnostjo na dolžniškem trgu, ki zdaj že skoraj pokrije inflacijo, Nicola Mai iz investicijskega sklada Pimco je za CNBC sicer poudaril, da se bo inflacija zniževala počasneje od pričakovanj. Hujše krize po njegovem mnenju ni pričakovati: "Gospodarska rast bo sicer nekaj časa pod potencialno rast, mogoča je tudi recesija, ki pa bo verjetna mila, saj imajo podjetja močne bilance, v dobrem položaju so tudi gospodinjstva."

BMW-jeve delnice najvišje po letu 2015
Tudi v Evropi se je borzna zabava, ki je vladala januarja, ohladila, vseeno pa vseevropski indeks Stoxx 600 ostaja devet odstotkov višje kot na začetku leta. Še z nekoliko večjo rastjo se lahko pohvali Frankfurt, kjer velja poudariti delnice avtomobilskih proizvajalcev. Če so v prejšnjih letih preprečevale večjo rasti indeksa DAX, je od jeseni drugače. Tudi zaradi odličnih poslovnih rezultatov so delnice BMW-ja, Mercedesa, Porscheja in delno tudi Volkswagna spet pogosteje na nakupnem seznamu. Tečaj BMW-ja, ki je bil jeseni pod 70 evri, je presegel sto evrov in je najvišje po letu 2015, ko je bil postavljen tudi rekord (123 evrov). Rast ima zdrave temelje, saj je imel BMW v prvih devetih mesecih lanskega leta za 20 milijard evrov dobička pred davki (EBIT), kar pomeni 54-odstotno rast v primerjavi z (že tako rekordnim) letom 2021. Tudi Mercedes se je lahko pohvalil z občutno rastjo prodaje luksuznih modelov, čisti dobiček je lani poskočil za tretjino, na 15 milijard evrov.

Dobiček milijarden, delavci pa s skrajšanim delovnikom
Za primerjavo: v povprečju stane nov avtomobil v Mercedesovi "floti" zdaj 72.900 evrov oziroma 20.000 več kot pred tremi leti. 50-odstotna rast delnice od jeseni tako ni presenetljiva, od rekorda je delnica še nekoliko manj oddaljena kot BMW-jeva. Oboje so še vedno relativno ugodno ovrednotene, saj kotirajo pri petkratniku pričakovanega letošnjega dobička (P/E). Kot zanimivost: pri Tesli je kazalnik P/E pri približno 50. Mercedesova uprava sicer opozarja, da bo letošnje leto zelo zahtevno, da bodo marže nižje in zato tako visoki dobički ne bodo več samoumevni. Podjetje iz Stuttgarta je tudi napovedalo, da bo z marcem 700 delavcev tovarne v Bremnu (ta je z 12.500 zaposlenimi ena največjih Mercedesovih) prešlo na skrajšani delovni čas. Razlog so težave pri dostavi. V nemški politiki so se hitro pojavile kritike, češ da milijardni dobiček in skrajšan delovnik ne gresta skupaj in da ni pošteno na takšen način zlorabljati državnega denarja.

Finma nad zavajajoče izjave Axla Lehmanna
Novo agonijo preživljajo delničarji švicarske banke Credit Suisse. Tečaj delnic je po objavi, da švicarski finančni regulator (Finma) preučuje domnevno zavajajoče izjave predsednika uprave Axla Lehmanna, v torek padel na novo rekordno nizko vrednost. Lehmann je na začetku decembra, tik pred dokapitalizacijo, v intervjuju za Bloomberg zatrjeval, da se je odliv sredstev strank ustavil, kar ni bilo res. V celotnem zadnjem lanskem četrtletju so stranke iz banke pobrale kar 111 milijard frankov. Cena delnice je zanihala skoraj deset odstotkov navzdol, do 2,52 franka. Lani je finančno javnost šokirala visoka izguba banke (v drugem četrtletju znašala 1,59 milijarde frankov), kar je tudi posledica prevelike izpostavljenosti do propadlega naložbenega sklada Archegos Capital Management.