Od torka do petka se je indeks, ki vključuje 500 delnic ameriških korporacij, povzpel za 2,6 odstotka in presegel vrednost 2.700 točk, medtem ko se je elitni Dow Jones ob malenkost nižji odstotkovni rasti (2,3-odstotna rast uvodnega tedna v letu pomeni najboljši dosežek po letu 2006) zavihtel nad 25 tisoč točk. Veselica je bila tudi v Evropi. Londonski delniški indeks FTSE100 je dosegel novo rekordno vrednost, frankfurtski DAX30 (letos se je njegova vrednost zvišala že za dobre tri odstotke) pa je od zgodovinskega vrha oddaljen le 200 točk oziroma poldrugi odstotek.
Že 16 mesecev ni bilo večjega padca
Bikovska gibanja se torej na finančnih trgih nadaljujejo, večjega pretresa že dolgo ni bilo. Newyorški trg petodstotnega popravka ni doživel že 16 mesecev. Upanje za nadaljevanje pozitivnega trenda vlivajo predvsem nova davčna zakonodaja v ZDA, sprejeta prejšnji mesec (davek na dobiček se je s 35 znižal na 21 odstotkov), lepe projekcije rasti dobičkov in skoraj optimalna slika na ameriškem trgu dela. Decembra je največje gospodarstvo sveta ustvarilo neto 148 tisoč novih služb (resda 42 tisoč manj od napovedi, kar pa niti najmanj ni razlog za skrb), stopnja brezposelnosti pa je ostala 4,1-odstotna.
Med zmagovalci naj bi bile finančne delnice
Zanimivo je, da se na Wall Streetu že vse od leta 2011 ponavlja isti vzorec: zadnji teden starega leta je negativen, uvodni teden novega leta pa pozitiven. S&P je v zadnjem tednu lanskega leta izgubil 0,4 odstotka, v prvih štirih dneh novega leta pa se je kot rečeno zvišal za 2,6 odstotka. Letos naj bi najbolj blesteli sektorji, ki bodo imeli največje pozitivne učinke zaradi nove davčne zakonodaje, prav tako naj bi bila obetavna naložba v delnice finančnih podjetij. Plače se zvišujejo, Fed zaradi previdnosti, da bi se prebudila inflacija, zvišuje obrestne mere, kar bo dvignilo dobičke bank.

Bi lahko doživeli črnega laboda?
Medtem ko je večina napovedi za leto 2018 pozitivnih, pa je precej pozornosti vzbudilo mnenje predsednika organizacije Eurasia Group Iana Bremmerja. Ugledni strokovnjak za zunanjo politiko pričakuje, da bo letošnje leto prineslo katastrofalen geopolitičen dogodek (pojav bi lahko šteli v kategorijo 'črni labod', torej dogodek, ki je popolnoma nepričakovan in ima hude posledice), ki bo imel podobne učinke kot finančna kriza 2008. Kaj točno bi to lahko bilo, Bremmer ni navedel, je pa naštel kar nekaj nevarnosti, ki pretijo trgom, med drugim kibernetske napade, terorizem, tehnološko hladno vojno in severnokorejska izzivanja.

Strah pred pokom obvezniškega balona
Joe Zidle, strateg pri družbi Richard Bernstein, pa opozarja, da bi lahko leto prineslo pretres na obvezniškem trgu. "Mislim, da bi lahko videli presenečenje pri 10-letni ameriški obveznici (njen donos je trenutno 2,48-odstoten) in vlagatelji na to niso pripravljeni," napoveduje Zidle in našteva tri razloge za padec obveznic in posledično rast zahtevane donosnosti: "Prvič, svetovna gospodarska rast se krepi, drugič, nova ameriška davčna zakonodaja naj bi dodatno vplivala na višjo rast in tretjič, inflacijski pritiski se bodo z vedno boljšimi razmerami na trgu dela okrepili.

Nafta v četrtek najvišje po letu 2015
Cene nafte so se v petek nekoliko odmaknile od najvišjih ravni po letu 2015, na unovčevanje dobičkov po desetodstotni rasti od decembrskega dna pa je vplivala tudi novica, da se je ameriška proizvodnja nafte v zadnjem tednu zvišala na 9,78 milijona 159-litrskih sodov dnevno. V četrtek je bila cena ameriške lahke nafte 62,21 dolarja, kar je največ po maju 2015, dvoinpoletni vrh pa je zaradi protestov v Iranu (Iran je med državami Opeca na tretjem mestu po količini načrpane nafte) isti dan dosegla tudi nafta brent, za katero je bilo treba plačati 68,27 dolarja.

Kmalu popravek navzdol?
Analitiki pri Commerzbanki so napovedali, da je treba v naslednjih mesecih računati z vsaj 15-odstotno pocenitvijo nafte. Prepričani so, da je trg trenutno pregret, navsezadnje pa je tudi število kratkih pozicij, s katerimi špekulantje stavijo na padec nafte, najnižje od februarja. Trenuten "fundament" tako visokih cen nafte ne opravičuje, menijo analitiki nemške banke, zato je pričakovati od 10 do 15-odstoten popravek. Prejšnji mesec so sicer tako pri Goldman Sachsu kot pri Morgan Stanleyju zvišali ciljno vrednost nafte, ki se je decembra dražila predvsem zaradi znakov, da se presežna ponudba umirja.

Bitcoin zadnji teden poskočil za 25 odstotkov
Zadnji teden se je precej okrepila vrednost bitcoina, ki se je zavihtel nad 17 tisoč dolarjev, tako da je le še 15 odstotkov oddaljen od rekordne vrednosti. Wall Street Journal je poročal, da je soustanovitelj PayPala Peter Thiel prek svoje družbe Founders Fund kupil od 15 do 20 milijonov dolarjev bitcoinov. Ob prehodu v leto 2018 se je sicer vloga bitcoina na trgu kriptovalut močno znižala, saj je imel le še 36-odstoten delež v tržni kapitalizaciji vseh kriptovalut. To je rekordno nizko. 1. decembra je bil delež 55-odstoten. Ob koncu leta je cena bitcoina močno padla, okrepile pa so se druge kriptovalute, predvsem ripple. Njegova vrednost se je od 21. decembra do 3. januarja potrojila.