Januar, tradicionalno spodbuden mesec za borzne vlagatelje, se je začel šokantno, glavni impulzi so prihajali iz Kitajske, kjer so oblasti za pol odstotka devalvirale juan, objavljenih pa je bilo spet nekaj slabših gospodarskih podatkov. Osrednji delniški indeks v Šanghaju je dvakrat (v ponedeljek in v četrtek) padel za sedem odstotkov, kar je ustavilo trgovanje. Nemir se je razširil tudi na Zahod. Frankfurtski indeks DAX30 je v petih dneh padel za 8,3 odstotka in se spustil pod 10 tisoč točk. Tako obupnega prvega tedna v letu DAX še nikoli ni doživel. Isto velja za New York. Izgube v prvih petih dneh novega leta še nikoli niso bile tako velike. Širši indeks S & P 500 je padel za šest odstotkov, tržna kapitalizacija 500 podjetij, ki sestavljajo ta indeks, pa se je skupaj znižala za več kot tisoč milijard dolarjev.

Nekdo je z zabave začel odnašati pijačo
Poleg Kitajske, kjer se gospodarska rast naglo upočasnjuje, je v središču pozornosti tudi preobrat v denarni politiki ameriške centralne banke. Ta je decembra končala politiko ničelnih obresti in napoveduje, da bo letos še nekajkrat (po besedah Fedovih uradnikov naj bi bili mogoči tudi štirje dvigi) zvišala obrestno mero Fed funds, ki je temelj za preostale obrestne mere. Fed se bo naslednjič sestal 26. januarja, vendar takrat ni pričakovati novega dviga. Večina napoveduje, da se bo to zgodilo marca. Evropski centralni banki medtem zmanjkuje manevrskega prostora za dodatne ukrepe, potem ko je ob koncu lanskega leta še okrepila program kvantitativnega sproščanja. Borze se bodo tako morale zbuditi iz sanj. Vse od finančne krize so namreč centralne banke z izjemnimi likvidnostnimi ukrepi bolj kot gospodarstvu pomagale finančnim trgom, ta monetarna iluzija pa se počasi končuje.

Soros opozarja na novo krizo
Sloviti vlagatelj George Soros je na forumu na Šrilanki vlagatelje opozoril, naj bodo zelo previdni, saj smo podobno kot leta 2008 pred zlomom banke Lehman Brothers na robu nove velike krize. "Kitajska se muči, da bi našla nov model rasti, devalvacija njene valute pa težave prenaša tudi v preostale dele sveta," je prepričan madžarsko-ameriški milijarder, ki dodaja, da je vračanje k pozitivnim obrestnim meram izziv za ves razviti svet. Sorosov tvegani sklad je imel od leta 1969 do 2011 v povprečju dvajsetodstotni letni donos, najbolj znan pa je po svoji dobljeni stavi proti britanskemu funtu leta 1992. Soros je sicer septembra 2011 že opozoril na možnost ponovitve krize 2008. V Washingtonu je takrat v precep vzel grške težave in evropsko dolžniško krizo.

.

Decembra v ZDA visoka rast delovnih mest
Wall Streetu v petek, ko so se najbolj pocenile delnice naftnih in bančnih podjetij, Applove pa so po zelo slabem tednu (pocenile so se za osem odstotkov) simbolično okrevale, ni pomagala objava o spodbudnih decembrskih gibanjih na ameriškem trgu dela, saj je Dow Jones kljub temu "klonil" za odstotek. Dobra novica za gospodarstvo spet ni bila dobra za borzo, saj lepa rast novih delovnih mest zvišuje verjetnost, da bodo Zvezne rezerve agresivneje zaostrovale denarno politiko. V zadnjem mesecu leta 2015 je največje gospodarstvo na svetu ustvarilo neto 292 tisoč delovnih mest, kar je krepko nad napovedmi (200 tisoč). Stopnja brezposelnosti je ostala petodstotna. Analitiki so pod drobnogled vzeli tudi padec urne postavke za en cent, kar v potrošniško naravnani deželi ni dober znak.
Nafta: kje je dno?
Borzne trge še naprej skrbi tudi padanje nafte. Tedenski padec je bil tokrat kar desetodstoten in skoraj tolikšen kot v prvem tednu lanskega leta. V četrtek se je 159-litrski sod brenta pri 32,16 dolarja dotaknil najnižje točke po aprilu 2004. Trg terminskih pogodb kaže, da nekateri vlagatelji pričakujejo padec brenta na 25 dolarjev. Pri družbi ABM Amro so napoved za povprečno letošnjo vrednost brenta s 65 znižali na 50 dolarjev. Kje je dno, lahko samo ugibamo, nekateri pa verjamejo, da bo šlo še navzdol, preden bomo videli preobrat. Kanadska nafta, ki velja za nafto slabše kakovosti, je medtem že zdrsnila pod 20 dolarjev. Goldman Sachs je v petek dodal kamenček k pesimističnemu razpoloženju, saj je po energetski konferenci v Miamiju izdal poročilo, ki kaže, da proizvajalci nafte niti pri teh cenovnih ravneh niso pripravljeni znižati proizvodnje in da bodo morale države izvoznice nafte svoje proračune prilagoditi cenam okrog 40 dolarjev.