Veliko novih služb in morebiten nov padec brezposelnosti bi ameriško centralno banko kaj hitro lahko prisilil, da se bo odpovedala obsežnemu vlivanju denarja v finančni sistem, znanemu pod imenom kvantitativno popuščanje (QE). Prav ta politika, ki ji je Fed zvest od vrhunca finančne krize leta 2008, ima največ zaslug za izjemno rast newyorških delniških indeksov. Ko bo Fed umaknil penino z mize, se utegne zabava končati. Že zdaj je opaziti precej nervoze, potem ko je predsednik Feda Ben Bernanke napovedal, da bo v primeru boljših gospodarskih razmer že na enem od naslednjih sestankov Fed črtal oziroma najprej omilil spodbujevalne ukrepe.

Na udaru delnice z visoko dividendno donosnostjo
Za lastnike delnice to ne bi bilo ugodno, res pa je, da bi močan trg dela dokazoval dobro kondicijo ameriškega gospodarstva, kar bi dolgoročno tudi na Wall Streetu moralo delovati pozitivno. Da se finančni trgi pripravljajo na bolj restriktivno denarno politiko in višje obrestne mere, kaže tudi naraščajoča donosnost ameriške desetletne obveznice. Ta se je povzpela na 2,235 odstotka in tako "ujela" dividendno donosnost podjetij, vključenih v delniški indeks S & P 500. Nekateri vlagatelji zato že prodajajo delnice z visoko dividendno donosnostjo in denar selijo v varne obveznice. Takšen vzorec se utegne nadaljevati, če bo gospodarstvo uspešno okrevalo.

Donosnost ameriške obveznice na 13-mesečnem vrhu
V petek je Dow Jones izgubil več kot 200 točk, potem ko je bil objavljen podatek o aprilskem padcu ameriške porabe, prvem v skoraj letu dni. Vseeno je bil maj za lastnike delnic pozitiven mesec. Dow Jones se je zvišal za 1,9 odstotka, tehnološki Nasdaq pa za 3,8 odstotka. Za obvezniške trge je bil maj najslabši mesec v zadnjih dveh letih in pol. Cene so zaradi pričakovanj, da se bo Fed zaradi boljših makroekonomskih razmer kmalu odpovedal politiki kvantitativnega popuščanja strmo padle, posledično pa je močno porasla zahtevana donosnost. Na začetku maja je bila donosnost 10-letne ameriške obveznice le 1,61-odstotna, to sredo je bila že 2,235-odstotna.

Nafta in zlato navzdol, baker dražji
Naslednji podatek, ki ga nestrpno čakajo finančni trgi, bo poročilo ministrstva za delo o majskih gibanjih na trgu dela v ZDA. Analitiki napovedujejo, da je največje gospodarstvo sveta prejšnji mesec ustvarilo 168 tisoč neto delovnih mest, brezposelnost pa naj bi ostala 7,5-odstotna. Novica o trgu dela bo vplivala tudi na surovine. Nafta brent je padla na sto dolarjev, tako da je na mesečni ravni četrtič zapored nazadovala. Še večje izgube so imeli tisti, ki stavijo na zlato. Njegova cena je maja padla za šest odstotkov, potem ko je že aprila zdrsnila za sedem odstotkov. Zlato se je v letu 2013 pocenilo za 17 odstotkov, srebro celo za 27. Med surovinami je maja le baker (podražil se je za tri odstotke) kljuboval padcu.

Še en pozitiven mesec na evropskih borzah
Vodilne evropske borze je ob koncu maja zajelo unovčevanje dobičkov, vseeno pa je indeks FTSEurofirst 300 (1.216 točk) že dvanajstič zapored ob koncu meseca višje, kot je na začetku meseca. Takšnega niza v 16-letni zgodovini tega indeksa še ni bilo. Brezposelnost je v evrskem območju pri 12,2 odstotka dosegla novo rekordno visoko raven, medtem ko je bila inflacija maja le 1,4-odstotna, kar je precej pod ECB-jevo ciljno vrednostjo dveh odstotkov. Mario Draghi je pred enim letom z legendarno izjavo, da bo naredil vse, da prepreči propad evra, rešil evropsko valuto, vendar pa Evropska centralna banka po mnenju nekaterih še vedno naredi premalo in bi morala igrati večjo vlogo pri izhodu iz krize.

Na Japonskem še vedno deflacija
Kaj pomeni, če centralna banka banka "cilja z vsemi topovi", se letos lepo vidi na Japonskem. Agresivna denarna politika, ki jo je vpeljal premier Šinzo Abe, je hitro izboljšala makroekonomsko sliko. Industrijska proizvodnja tretjega največjega gospodarstva se je aprila zvišala peti mesec zapored, in sicer za 1,7 odstotka, kar je precej nad napovedmi. Stopnja brezposelnosti je aprila ostala 4,1-odstotna. Edina težava ostaja deflacija. Cene na Japonskem še naprej padajo in vlada bo imela težko delo, če bo res želela v dveh leti doseči ciljno dvoodstotno inflacijo. Na borzi v Tokiu se je divja rast (80 odstotkov v sedmih mesecih) v drugi polovici maja ustavila. Nikkei je maja izgubil 0,6 odstotka in ni uspel prvič po letu 1972 na mesečni ravni pridobivati deset mesecev zapored.