Nepoštene poteze bank seveda niso nič novega, 20-milijonska kazen pa je ob milijardnih dobičkih bank tudi preskromna, da bi se v prihodnje lahko kaj spremenilo. Londonska izpostava banke Morgan Stanley je stavila, da se bo razlika med donosnostjo (spread) nemške in francoske obveznice zmanjšala, vendar se je zaradi grške krize (kar je takrat povzročilo naval na nemške obveznice) zgodilo nasprotno, s čimer je banka 15. junija izgubila 6 milijonov dolarjev in naslednji dan ob odprtju trga dodatnih 8,7 milijona. Da bi se izognili visoki izgubi, so se prebrisani trgovci odločili, da zmanipulirajo cene malolikvidnih in visokovolatilnih 14 francoskih in osmih belgijskih obveznic, in sicer s taktiko "pump and dump". Na terminskem trgu so najprej v 15 minutah te obveznice na veliko kupovali, nato pa agresivno prodajali – francoske v skupni vrednosti 815 milijonov evrov, belgijske pa v vrednosti 340 milijonov.

Nemški indeks Zew na skoraj dveletnem vrhu
Spodbudne novice prihajajo iz Nemčije. Indeks konjunkturnih pričakovanj Zew, ki z anketo med okrog 200 finančnimi strokovnjaki in vlagatelji meri gospodarska pričakovanja za naslednje pol leta, je ta mesec porasel na 10,7 točke, kar je najvišja vrednost po lanskem februarju. Visoka vrednost indeksa Zew je odraz oktobrskega nemškega presežka v zunanji trgovini, relativno solidne predstave evropskega gospodarstva v tretjem četrtletju in tudi stabilnega nemškega trga dela. Borza v Frankfurtu je včeraj vseeno rahlo izgubljala (DAX se je znižal za tretjino odstotka, a ostal nad 13 tisoč točkami), kar je posledica dilem, povezanih s trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko, pa tudi negotovostjo pred petkovimi britanskimi volitvami in sestankom ameriškega Feda in Evropske centralne banke. Sprememb obrestnih mer sicer ni pričakovati.

Bodo preložili datum uveljavitve novih carin?
Na newyorškem borznem parketu je v tem tednu zmanjkalo zagona za nadaljevanje rasti, potem ko je v petek presenetila novica, da je bilo v ZDA novembra ustvarjenih neto kar 266 tisoč novih delovnih mest. Pozornost je zdaj preusmerjena k 15. decembru, ko naj bi začele veljati višje ameriške carine na kitajsko blago (vključeni so tudi pametni telefoni) v vrednosti 156 milijard dolarjev. Indeks Dow Jones je na začetku torkovega trgovanja zdrsnil do 27.715 točk, nato pa pridobil okrog 200 točk, saj je Wall Street Journal poročal, da ZDA načrtujejo preložitev datuma uveljavitve carin. Borzniki so zdaj v pričakovanju kakšnega spodbudnega Trumpovega tvita, kar bi indekse v New Yorku dvignilo na nove rekorde.

ZDA prvič z mesečnim presežkom pri trgovanju z nafto
Naftni trg se je po kar krepki rasti v prejšnjem tednu (Opec+ je na Dunaju sklenil, da bo z novim letom še dodatno oklestil proizvodnjo, z 1,2 na 1,7 milijona sodov dnevno) umirile, brent je bil v torek večinoma tik nad 64 dolarji za 159-litrski sod. Trgovce skrbi, ker se utegne carinska vojna s 15. decembrom še zaostriti. Podatki, objavljeni v nedeljo, medtem kažejo, da je bil kitajski izvoz novembra 1,1 odstotka nižji kot leto prej, analitiki pa so napovedovali enoodstotno rast. Izvoz v ZDA je strmoglavil celo za 23 odstotkov. Zanimiv je tudi podatek, da so ZDA prvič, odkar od leta 1940 vodijo statistiko, v enem mesecu izvozile več nafte in naftnih derivatov, kot so jih uvozile. Presežek je septembra znašal okrog 90 tisoč sodov, ZDA so namreč v devetem mesecu leta uvozile za 8,7 milijona sodov, izvozile pa za 8,8 milijona sodov.