Borzni bik je popolnoma upehan. Časi so se spremenili, makroekonomske napovedi se slabšajo, dobički podjetij bodo naslednje leto precej nižji, kot so letos. Tehnologija, ki je imela v skoraj desetletnem bikovskem trendu glavno besedo (še vedno je tudi najmočnejši sektor v indeksu S&P), je pod prodajnim pritiskom, medtem ko so defenzivne delnice vse bolj iskane. V recesiji pač potrošniki še vedno kupujejo plenice in raje varčujejo pri luksuznih izdelkih, kot je iPhone. Tako lažje razumemo, zakaj so Applove delnice v zadnjem mesecu padle za več kot 10 odstotkov, medtem ko so delnice podjetja Procter & Gamble, ki proizvaja cel spekter izdelkov za široko potrošnjo (tudi plenice Pampers ali britvice Gillette), v tem obdobju pridobile okrog 15 odstotkov.

Strm padec delnic Nvidie
Kako so še donedavni ljubljenčki delniških trgov zdaj pristali na prodajnem seznamu, dobro kaže tudi primer ameriškega proizvajalca polprevodnikov Nvidie. Ker je imelo podjetje v tretjem četrtletju nižje prihodke in ker je analitike razočaralo z napovedjo poslovanja v zadnjem četrtletju, so delnice v četrtek padle za 19 odstotkov. Applove delnice so zadnji teden izgubile pet odstotkov, saj vedno več analitikov napoveduje, da se bo prodaja iPhonov precej upočasnila. Tudi vzajemni skladi so postali previdni. Od januarja do septembra so v tehnološke delnice investirali skupno za 41 milijard dolarjev, oktobra pa je bila zgodba drugačna: po podatkih banke Bank of America so skladi neto prodali za tri milijarde dolarjev tovrstnih vrednostnih papirjev.

50-odstotna verjetnost za recesijo v ZDA do 2020
Nekaj gospodarskih objav je bilo zadnji teden negativnih. Nemški BDP se je v tretjem letošnjem četrtletju (v primerjavi z drugim) znižal za 0,2 odstotka. Gre za prvi četrtletni padec po prvem četrtletju 2015. Še v prejšnjem četrtletju je bila rast polodstotna. Vseeno ni razlogov za preplah. "Nemčija nima konjunkturnih težav, ampak le težave z avtomobilsko industrijo," je komentiral eden od ekonomistov, pri čemer je imel v mislih negativne učinke afere dizelgate. V tem tromesečju je spet pričakovati rast BDP-ja. Motor ameriškega gospodarstva se medtem še vedno vrti na polnih obratih, je pa pričakovati ohladitev naslednje leto in morda tudi recesijo v letu 2020. Nekdanji finančni minister Larry Summers pravi, da je 50-odstotna verjetnost za recesijo do leta 2020, Fed pa svari, naj ne zaostruje prehitro denarne politike.

Ipavčev poziv k vlaganju na domačem trgu
Na Ljubljanski borzi je bilo zadnji teden vse v znamenju začetka trgovanja z delnicami NLB-ja. V sredo, prvi dan kotacije, je tečaj glede na ceno iz javne prodaje porasel za okrog 10 odstotkov. Predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec je pozval državo, naj čim več svojih podjetij umesti na Ljubljansko borzo, investicijsko javnost pa spomnil, naj podpira domača podjetja, ne pa da benti nad majhno likvidnostjo domačega trga in nato vlaga v tujini. Da pa prihod NLB-ja na borzo kaj dosti ne bo poživil trgovanja, je bilo jasno že v petek. Delnice NLB-ja so bile sicer še vedno najlikvidnejše, vendar je bilo z njimi sklenjenih le še 28 poslov v skupni vrednosti vsega 109 tisoč evrov. Za primerjavo: leta 2007 je bilo z delnicami Nove KBM ob njihovem debiju v prvih 10 dneh vsakič za več milijonov evrov prometa.

Gorivo bo v torek cenejše
Potem ko je ameriška lahka nafta v torek padla že dvanajsti dan zapored, kar se ni zgodilo še nikoli, cena pa je bila že okrog 25 odstotkov oddaljena od oktobrskega vrha, so se razmere na naftnem trgu umirile. Trgovci pričakujejo, da se bo Opec z zaveznicami naslednji mesec odločil za znižanje proizvodnje. Vseeno je lahka nafta WTI (predvsem zaradi vedno višje ameriške proizvodnje) že šestič zapored izgubljala na tedenski ravni - od ponedeljka do petka se je cena znižala za dobrih šest odstotkov. Gorivo bo v Sloveniji v torek spet cenejše. Na trgu plemenitih kovin še naprej preseneča paladij, ki je zadnji teden poskočil za več kot pet odstotkov. V petek je cena dosegla 1.185 dolarjev in je bila le še nekaj dolarjev oddaljena od prve paritete z zlatom po 16 letih.

Bitcoin v kratkem času padel za tisoč dolarjev
Trg kriptovalut je sredi tedna doživel večji pretres, padci so bili pri vseh vodilnih kovancih vsaj desetodstotni. Bitcoin, ki se je daljše obdobje držal pri okrog 6.500 dolarjih, je zdrsnil pod 5.500 dolarjev. Znani finančni analitik, veteran Gary Shilling, pravi, da s kratkimi pozicijami (shortanjem) stavi na padec bitcoina, dogajanje pa je primerjal s Ponzijevo shemo. Ether je zdrsnil na dobrih 170 dolarjev, tako da ga je na drugem mestu največjih kriptovalut zamenjal XRP (laično poimenovan ripple), ki se od vodilnih kriptovalut zadnje čase najbolje drži. Januarja je tržna kapitalizacija vseh kriptovalut znašala še rekordnih 831 milijard, zdaj je padla precej pod 200 milijard, pri čemer je tržna vrednost bitcoina prvič po lanskem oktobru nižja od sto milijard.

"Fork" bitcoin casha prinesel nekaj zmede
O natančnem vzroku za nov strm padec kriptovalut analitiki le ugibajo. Kar nekaj vlagateljev, ki so pričakovali strmo rast ob koncu leta, je očitno obupalo in likvidiralo svoje pozicije, negativno pa je na trg vplivala tudi cepitev oziroma razdvojitev (hard fork) kriptovalute bitcoin cash (v bitcoin ABC in bitcoin SV, ki omogoča hitrejše transakcije). "Fork" se je zgodil v četrtek, spremljal pa ga je strah, da bo nadgradnja programske kode prinesla nevšečnosti. Pri "forku" gre sicer za proces nastanka nove blokovne verige, ki se odcepi od originalne, pri čemer ima novonastala kriptovaluta poleg drugega imena tudi nekoliko spremenjeno programsko kodo. Vrednost bitcoin casha je sicer v pričakovanju "forka" novembra strmo naraščala in presegla 600 dolarjev, v zadnji korekciji pa je zdrsnila pod 400 dolarjev.