V petek je Dow Jones zaradi slabših kitajskih makroekonomskih podatkov v petek in ponedeljek skupno padel za več kot tisoč točk (včeraj je vsaj dopoldne sledil odboj, a nato spet pot navzdol), saj je vedno več dilem, ali ne bo ameriška centralna banka naslednje leto s preostrim zaostrovanjem denarne politike (Fed naj bi obresti tako kot letos "privil" štirikrat) preveč škodovala gospodarstvu in s tem delniškim trgom. Ti so bili še na začetku jeseni pri rekordnih vrednostih, nato se je začela razprodaja, ki ji še ni videti konca. V tem mesecu se je vrednost Dow Jonesa znižala že za skoraj osem odstotkov. Slabše je bilo le leta 1931, ko je Dow decembra strmoglavil za 17 odstotkov.

Fed se ne bo oziral na Trumpa
Vodilni trije newyorški delniški indeksi (Dow Jones, S&P 500 in Nasdaq) so ta teden zdrsnili na najnižje letošnje vrednosti, indeks Russell 2000, ki meri predstavo podjetij z manjšo tržno kapitalizacijo, pa je celo vstopil v medvedji trend, saj je od rekorda oddaljen že več kot 20 odstotkov. Predsednik Donald Trump je na Twitterju spet zažugal ameriški centralni banki, kako si drzne v teh razmerah (močan dolar, nobenih inflacijskih pritiskov, napetosti v Franciji ...) sploh razmišljati o nadaljnjem dvigovanju obresti. No, Fed se seveda ne bo dal, po dvodnevnem zasedanju bo danes najbrž sporočil, da je ključna obrestna mera višja še za četrtino odstotne točke.

Nafta najnižje po lanski jeseni
V sozvočju z delnicami navzdol drsijo tudi cene nafte. Včeraj je bilo treba za 159-litrski sod ameriške lahke nafte plačati le še dobrih 46 dolarjev, kar je najmanj po septembru 2017, medtem ko je brent padel pod 57 dolarjev, kar je tudi 14-mesečno dno. Od začetka oktobra se je vrednost nafte znižala za več kot 30 odstotkov, očitno pa ne pomaga dosti, da se je OPEC pred kratkim odločil, da bo z novim letom v sodelovanju z Rusijo dnevno proizvodnjo oklestil za 1,2 milijona sodov, kar pomeni dober odstotek svetovnega dnevnega povpraševanja po nafti. Proizvodnja medtem še naprej narašča, Rusija naj bi po zanesljivih virih ta mesec načrpala rekordnih 11,42 sodov dnevno.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 18. december ob 14. uri:

Američani ne zaupajo Ljubljani in Evropi
Na Ljubljanski borzi je indeks SBITOP še vedno pod 800 točkami in s tem okrog dva odstotka nižje kot ob začetku leta. Tečaj Cinkarne se je v torek zvišal za tri odstotke, na 185 evrov. "Podjetje je objavilo, da bo naslednje leto čisti dobiček dosegel okoli tretjino letošnjega, ampak trg verjame, da bo dobiček vendarle višji od napovedi. Ljubljanska borza je sicer še naprej slabo likvidna, ameriškim vlagateljem se Evropa zdi manj privlačna in so bolj prodajno naravnani. Ne le v Ljubljani, tudi drugje po Evropi. Je pa opaziti, da nekateri vlagatelji pred koncem leta zaradi davčnih motivov že optimizirajo svoje portfelje," nam je povedal Tomislav Apollonio (Abanka).

Borzne posrednike bo "preganjal" ZTFI-1
Težko je verjeti, da bi v letu 2019 Ljubljanska borza doživela bistveno lepše čase: "Na vidiku ni nobenega prevzema med blue-čipi. Evropa bo medtem še naprej pozorna na brexit in na prezadolženo Italijo, pa seveda na Evropsko centralno banko, kjer bo v ospredju vprašanje, kdaj jeseni se bo zgodil prvi dvig obrestne mere. V Sloveniji se bodo borznoposredniški oddelki v bankah vsaj prvo polovico leta precej ukvarjale z novim zakonom o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), ki je bil sprejet 28. novembra. V njem je implementirana MIFID-direktiva, ki dodatno ureja varstvo investitorjev," še dodaja Tomislav Apollonio.