V tretjem letošnjem četrtletju je gospodarska dejavnost upadla za 0,1 odstotka, četrtletje prej pa za 0,2 odstotka. Po dveh negativnih četrtletjih je tako območje evra tudi tehnično gledano v novi recesiji. Hude dolžniške težave, ki so prizadele države z obrobja Evrope, vedno bolj prodirajo tudi v njeno jedro, čeprav se je največjima gospodarstvoma, nemško in francosko, v obdobju med 1. julijem in 30. septembrom še uspelo izogniti padcu BDP-ja. V Nemčiji in Franciji je bruto domači proizvod v primerjavi z drugim četrtletjem porasel za 0,2 odstotka.

Britanci na račun OI-ja z enoodstotno rastjo
Po zadnji anketi ECB-ja med finančnimi strokovnjaki bo letos območje evra utrpelo 0,5-odstotni padec gospodarske dejavnosti. Celotni Evropski uniji je (po 0,2-odstotnem padcu BDP-ja v drugem četrtletju) na račun dobre predstave britanskega gospodarstva (enoodstotna rast je posledica pozitivnih učinkov olimpijskih iger v Londonu) v tretjem četrtletju uspela 0,1-odstotna rast. Pri banki Bank of England so že opozorili, da je tudi v Veliki Britaniji v zadnjem četrtletju pričakovati padec BDP-ja.

Dow Jones v sredo izgubil odstotek in pol
Vlagatelji na finančnih trgih so zaskrbljeni tudi zaradi kaosa v Grčiji, nemirov na Bližnjem vzhodu in ameriškega davčnega prepada. Frankfurtski delniški indeks DAX30 (7.030 točk) se je do 14. ure znižal še za odstotek, tako da je zdaj šest odstotkov pod letošnjim vrhom. Lufthansine delnice so se pocenile za štiri odstotke. Newyorški Dow Jones (12.570 točk) je v sredo padel 1,45 odstotka. Zaradi izraelskih napadov na palestinske upornike se je cena nafte vrste brent utrdila nad 109 dolarjih.

Tečaji delnic na Lj. borzi (15. november):

Buffetta ne skrbi davčni prepad
O davčnem prepadu, ki grozi ZDA, je spregovoril tudi eden najbogatejših Zemljanov Warren Buffett. Povedal je, da ga ta pereča tema ne skrbi in da je gospodarstvo dovolj močno, da se izogne recesiji, tudi če do 1. januarja v kongresu še ne bo dogovora. Ponovil je svoje mnenje, da mora biti davčni sistem progresiven in da ne more nekdo, ki zasluži 250 tisoč dolarjev letno, plačevati istega davka kot nekdo, ki zasluži milijon. Skratka, zavzema se za večjo obdavčitev bogatega sloja in predlaga 30-odstotno obdavčitev za zaslužke nad milijon dolarjev letno.