obsežnih spodbud za pomoč gospodarstvu, je Dow Jones v sredo dosegel nov rekord.

Predsednik Fedove podružnice v Atlanti Dennis Lockhart je povedal, da utegne ameriška centralna banka že na sestanku 17. in 18. decembra znižati znesek (85 milijard dolarjev), ki ga mesečno nameni za odkupovanje obveznic, s čimer vpliva na nizke tržne obrestne mere. Tudi Fedov uslužbenec iz Dallasa Richard Fisher opozarja finančne trge, naj se pripravijo na rahlo zaostrovanje denarne politke. Wall Street je bil le v torek ovit v rdečo barvo, včeraj pa je spet krenil navzgor in Dow Jones (15.821 točk) je končal tako visoko, kot še nikoli.

Inflacija v Evropi z 2,5 na 0,7 odstotka
Medtem ko se Fed počasi pripravlja na zaostrovanje denarne politike, pa je prvi ekonomist ECB-ja Peter Praet v pogovoru za Wall Street Journal nakazal, da bi lahko osrednja evropska finančna ustanova obrestno mero znižala celo v negativno območje, da bi spodbudila inflacijo. Ta se je znižala na vsega 0,7 odstotka (na letni ravni), kar je precej pod ciljno vrednostjo dveh odstotkov. Še pred enim letom je bila inflacija 2,5-odstotna. O tem, da glavna naloga centralnih bankirjev zdaj ni več preprečevati inflacijo, ampak jo spodbujati, piše tudi The Economist.

Japonci končno izkoreninili deflacijo?
Od pomembnejših evropskih gospodarstev ima le Velika Britanija inflacijo, višjo od dveh odstotkov, pa še tam je oktobra z 2,7 zdrsnila na 2,2 odstotka. Deflacija lahko gospodarstvu povzroči večjo škodo kot inflacija, saj vsi pričakujejo, da bodo cene še padale, zato raje odložijo nakupe, kar dodatno ohromi gospodarsko rast. To zgodbo dobro pozna Japonska, kjer se položaj po 15 letih padanja cen vendarle popravlja, tako da je zdaj inflacija vsaj ničelna.

Nafta po padcu na petmesečno dno navzgor
Cena ameriške lahke nafte se je v sredo povzpela za poldrugi odstotek in se tako odlepila od petmesečnega dna, doseženega dan prej (93,12 dolarja). Opec je v rednem mesečnem poročilu ocenil, da Opecova proizvodnja ostaja višja, kot bodo naslednje leto svetovne zahteve po nafti, čeprav je Savdska Arabija znižala količino načrpane nafte. 4. decembra bodo članice držav Opeca na sestanku odločale o morebitni spremembi kvot črpanja. Trenutna ciljna proizvodnja je 30 milijonov sodov dnevno.

Zlato okrevalo
Baker ni sledil gibanjem nafte in je zdrsnil na trimesečno dno. Del krivde lahko pripišemo plenumu kitajske komunistične partije. Večina je pričakovala načrt gospodarskih reform v naslednjih desetih letih, podobno kot leta 1976 ali 1993, vendar je bilo slišati le velike besede in malo konkretnih rešitev. Zlato, ki je v torek po četrtem zaporednem padcu padlo na 1.260 dolarjev, je okrevalo in bilo danes ob 6. uri vredno 1.285 dolarjev. Vrednost evra je bila to jutro okrog 1,347 dolarja.

Tečaji delnic na Lj. borzi (13. november):

Ljubljanska borza: Telekom še navzgor
Indeks SBI TOP se je po šestih dneh rasti (to je bil najdaljši pozitini niz v zadnje pol leta) v sredo znižal za 0,13 odstotka. Krkine delnice, ki so od sredine septembra poskočile za 16 odstotkov (s 50 na 58 evrov), so se ob le 112 tisoč evrih prometa pocenile za skoraj odstotek. Posli so se sklepali med 57 in 58 evra. Nekaj več prometa je bilo z delnicami Telekoma in Triglava, ki so dražje za več kot odstotek. Telekom je dosegel 118 evrov, kar je največ po aprilu 2010.