Frankfurtski delniški indeks DAX30 je poskočil za več kot dva odstotka in se zlahka zavihtel nad 10 tisoč točk, newyorški Dow Jones pa je pridobil odstotek. Še naprej okrevajo delnice bančnih podjetij, ki so v prvih mesecih leta dramatično izgubljale. Za optimizem je poskrbela tudi predsednica nadzornega odbora enotnega bančnega nadzornika pri Evropski centralni banki Daniele Nouy, ki je izjavila, da banka pripravlja rešitve za slaba posojila, ki so še vedno eden največjih problemov evropskega bančnega sistema.
Razcvet ameriškega nepremičninskega trga
Dolar je medtem v primerjavi z evrom dosegel najvišjo raven v zadnjih osmih tednih (1,1145 dolarja za evro), saj se krepi prepričanje, da bo Fed slej ko prej zvišal obrestno mero. Morda že junija. Terminski trgi možnosti za to ocenjujejo na okrog 30 odstotkov. Gospodarski kazalniki se v ZDA izboljšujejo, včeraj je izstopala zlasti aprilska rast prodaje ameriških novozgrajenih enodružinskih hiš, ki je po številu prodanih enot dosegla najvišjo raven po januarju 2008, cene teh nepremičnin pa so dosegle rekordne vrednosti.

Grčija bi lahko prinesla nadpovprečne donose
Tako kot spet cveti ameriški nepremičninski trg, se je po letih agonije spet prebudila borza v Atenah, dodatni zagon pa ji bo najbrž dal ponoči odobrena pomoč za več kot desetih milijard evrov. Matej Rigelnik iz Triglav skladov razlog za dobro predstavo atenskega trga vidi tudi na obvezniških trgih: " Stroški zadolževanja so spet padli pod mejo sedmih odstotkov, dobre novice pa so se preselile tudi na grški delniški trg. Atenska borza je od lokalnega dna, doseženega sredi februarja, pridobila več kot 45 odstotkov. Ker se je mednarodna skupnost dogovorila za nov obrok pomoči, bi bolnik Evrope lahko postal raj za vlagatelje."

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi (24. maj):

Zlato najnižje v zadnjem mesecu
Medtem ko Wall Street za zdaj še brez pretresov pričakuje višje obrestne mere, pa trg plemenitih kovin že čuti več črnogledosti. Če je zlato od začetka leta do letošnjega vrha (to je bilo tik nad 1.300 dolarji za unčo) poskočilo za 23 odstotkov, se je v zadnjih tednih zgodba izpela. Včeraj je zlato zdrsnilo do 1.235 dolarjev, kar je najmanj v zadnjem mesecu. Pri banki Citigroup so opozorili, da bi lahko, če se bo dolar še krepil, zlato zdrsnilo pod 1.000 dolarjev, kjer ni bil od septembra 2009.

Fed opozarja na nevarnost prenizkih obresti
Zlato je občutljivo tako na gibanje dolarja kot na spremembe obrestnih mer. Višje obrestne mere imetnikom zlata predstavljajo višje oportunitetne stroške, kar zmanjšuje želje vlagateljev po nakupih zlata. Oči so uprte predvsem v ameriško centralno banko, ki se, kot že omenjeno, pripravlja na višanje obrestne mere. Eden od starejših Fedovih uradnikov je ta teden opozoril, da lahko daljše obdobje prenizkih obrestnih mer povzroči finančno nestabilnost in da bo Fed ne le letos, ampak tudi naslednje leto višal obresti.

Naftni trgovci čakajo podatek o ameriških zalogah
Cena nafte je po nekaj negativnih dneh včeraj spet poskočila in (pri nafti brent) presegla 49 dolarjev, saj analitiki pričakujejo, da so ameriške naftne zaloge v tednu do 20. maja upadle. Podatek bo objavljen danes, napovedi pa govorijo, da so zaloge padle za okrog 2,5 milijona sodov, na 538,8 milijona. "Požari v Kanadi naj bi povzročili, da se zaloge vendarle začenjajo zniževati in če bodo zaloge občutno upadle, bi to lahko bil dejavnik, ki bi nafto pognal prek meje 50 dolarjev," je komentiral eden od poznavalcev.
Nikoli več nad mejo 100 dolarjev
Precej pozornosti je vzbudil norveški minister za nafto in energijo Tod Lien. "Izjavil je, da cena nafte ne bo več dosegla 100 dolarjev za sod, in dodal, da naftni trg poskuša najti ravnovesje in da previsoka cena nafte znižuje gospodarsko rast," je povedal Matej Rigelnik. "Poleg signala za kapitalske trge je izjava pomembna predvsem za norveško gospodarstvo, ki je izjemno odvisno od cene nafte. Državljani in podjetja naj torej ne pričakujejo visoke cene nafte in naj prilagodijo svojo življenjsko raven novim okoliščinam."