Dow Jones je v petek padel za 2,5 odstotka (oziroma za dobrih 900 točk), kar je največ letos, podobno kot frankfurtski DAX30, ki je se je znižal za več kot štiri odstotke. Vodilni delniški indeksi so to jesen redno postavljali sveže rekorde, covid-19 sploh ni bila več tema, sem ter tja je vlagatelje preplašila le vse višja inflacija in s tem povezana večja verjetnost, da bo Fed hitreje od pričakovanj začel zaostrovati denarno politiko. Novica, da so v Južni Afriki in nato še v Belgiji odkrili novo različico koronavirusa, ki bi lahko zaobšla imunost, pa je marsikaj postavila v nov kontekst in na novo premešale karte.

20-odstotna rast delnic Moderne
V zadnji raziskavi banke Bank of America so upravljavci premoženja kot največje tveganje navajali inflacijo in zaostrovanje denarne politike centralnih bank. Novi koronavirus je bil na tej "lestvici" šele na petem mestu. A omikron zdaj vnaša precej negotovosti. Najbolj so se seveda pocenile delnice podjetij, katerih poslovanje je odvisno od omejitvenih ukrepov in prepovedi potovanj, trpele so tudi finančne in energetske delnice, na drugi strani pa so poskočili tečaji Zooma, Netflixa in predvsem nekaterih farmacevtskih delnic – delnice Moderne so šle kar za 20 odstotkov navzgor.

Nafta WTI pod 70 dolarji
Nafta se je konec tedna pocenila za zajetnih 12 odstotkov, kar je največ po lanskih pretresih ob začetku epidemije. Ameriška lahka nafta je zdrsnila pod 70 dolarjev, kar je najmanj v zadnjih enajstih tednih. Naftni trg je bil že v prejšnjih dneh negotov, potem ko so se največje porabnice usklajeno dogovorile o sprostitvi svojih strateških rezerv nafte (ZDA bodo na trg postopoma poslale 50 milijonov sodov), kar bo povzročilo presežno ponudbo črnega zlata. Pri Opecu ocenjuje, da bo decembra presežna ponudba dosegla 400 tisoč sodov dnevno, januarja 2,3 milijona sodov in februarja 3,7 milijona sodov.

Zlato ni ušlo precejšnjemu minusu na tedenski ravni
Cene vladnih obveznic so se občutno zvišale, kar je navzdol potisnilo njihovo zahtevano donosnost, pri ameriški 10-letni obveznici malo pod 1,50 odstotka. Zanimivo, dolar je v primerjavi z evrom v petek izgubil več kot odstotek. Vlagatelji so uteho delno iskali v plemenitih kovinah, zlato se je sprva podražilo za več kot odstotek in preseglo 1800 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, ob koncu dneva pa je bilo spet pod to mejo. Na tedenski ravni so se cene zlata znižale za skoraj tri odstotke, saj je bilo v prvi polovici tedna na tem trgu precej pesimizma, ker je vse bolj jasno, da bo guverner Feda Jerome Powell (očitno bo dobil nov mandat) prej od pričakovanj začel zviševati obrestne mere, verjetno že junija. Čeprav – če bo omikron predstavljal resno grožnjo, bi prav lahko to zamaknilo tudi Fedovo časovnico.

Precejšnji popusti tudi pri kriptovalutah
Tudi na trgu kriptovalut je črni petek prinesel lepe popuste, saj se je bitcoin za več kot 20 odstotkov odmaknil od rekordne vrednosti. Njegova cena je padla na 53.500 dolarjev, eter pa je zdrsnil pod 4000 dolarjev. Tokrat se je izkazalo, da so kriptovalute zelo ranljive na pretrese delniških trgov, večina pa ocenjuje, da tokratni popravek še ne pomeni konca bikovskega trenda. Sploh ker dolgoročni vlagatelji in rudarji niso bili prav dejavni na prodajni strani. Ali v tem primeru velja isto kot za delniški trg – da gre za lepo nakupno priložnost pred novimi rekordi –, bo seveda pokazal čas. Optimisti še naprej menijo, da bodo kriptovalute ob koncu leta pridobivale, morda celo tako kot lani, ko se je bitcoin decembra povzpel z 19 na 29 tisoč dolarjev.