Vseevropski indeks STOXX 600 je zadnji teden pridobil odstotek vrednosti. Prvi krog francoskih volitev in vzpon skrajne desnice je bil pričakovan, bolj bi se lahko zapletlo po drugem krogu. Na Londonski borzi je bil petkov odziv na zmago laburistov sprva zmerno optimističen, na pozitivni strani tečajnice so izstopala gradbena podjetja, predvsem tista, ki se ukvarjajo z gradnjo družinskih hiš (Persimmon, Taylor Wimpey, Vistry). Ena od želja laburistov je namreč ta, da bi v naslednjih petih letih v Veliki Britaniji zgradili 1,5 milijona novih hiš. A do konca petkovega trgovanja indeks FTSE100 ni uspel zadržati začetnega zaleta in je izgubil skoraj pol odstotka. V ZDA sta indeksa S & P 500 in NASDAQ dosegla novi rekordni vrednosti. Svež podatek s trga dela pravi, da je brezposelnost v ZDA junija porasla na 4,1 odstotka, kar povečuje verjetnost, da bo Fed septembra znižal obresti.

NLB-jeve delnice v prvem polletju pridobile 49 odstotkov
Na Ljubljanski borzi se nadaljuje pozitivni niz, potem ko je v prvem polletju indeks SBITOP pridobil 26 odstotkov, indeks SBITR, ki vključuje dividende, pa 30 odstotkov. V zadnjem tednu je šel SBITOP še za odstotek navzgor. Najbolj, za 2,4 odstotka, so se podražile NLB-jeve delnice (tečaj; 129,5 EUR). Te so bile že v prvem polletju najdonosnejše (+49 %), v drugem četrtletju pa so po prometu skorajda že vzele primat Krkinimi delnicam. Aprila, maja in junija je bilo namreč s Krkinimi delnicami skupno za 40,45 milijona evrov prometa, z NLB-jevimi pa 40,40 milijona. V deležu celotnega prometa obe delnici zdaj predstavljata kar 70-odstotni delež. Petrol (v drugem četrtletju osem milijonov evrov prometa) je sicer po prometu precej zaostajal, vendar je po rasti z osemodstotno rastjo "ujel" povprečje trga.

Lepi dobički slovenskih podjetij in visoke dividende
"Na Ljubljanski borzi so še naprej opazne visoke donosnosti, je pa treba poudariti, da imajo Krka, NLB in Petrol skupaj 70-odstotno utež pri izračunu indeksa SBITOP, tako da imajo omenjene delnice veliko vlogo pri predstavi celotnega trga. Poslovanje slovenskih družb je sicer še naprej dobičkonosno in stabilno, zadolženost je majhna, dividendna donosnost visoka," je na webinarju, ki ga je po prvem polletju pripravila Ljubljanska borza, povedal Rok Vrčkovnik (NLB skladi), medtem ko je Tomislav Apollonio (NKMB) poudaril, da kljub visoki rasti domačega trga v zadnjih dveh letih ne moremo tako kot leta 2007 govoriti o borznem balonu.

Slovenci s podpovprečnim deležem naložb v delnice
"Stanje ni pregreto. Poslovanje podjetij je drugačno, višji so prihodki in dobički, poslovni modeli drugačni," pravi Apollonio. Slovenski varčevalci so sicer še vedno zelo konzervativni in se zelo sramežljivo odločajo za delniške naložbe. "Po podatkih Evropskega združenja družb za upravljanje in analize zadnjih treh let so ugotovili, da je v Evropi v povprečju šest odstotkov prihrankov v delnicah, v Sloveniji pa le štirje. Na drugi strani je v depozitih 41 odstotkov prihrankov, v Sloveniji pa kar 73 odstotkov."

V četrtek Krkina skupščina delničarjev
V poletnem obdobju je na Ljubljanski borzi pričakovati nekaj manj prometa, dogajanje pa bo najprej popestrila Krkina skupščina delničarjev 11. julija. Teden pozneje sledi tudi predstavitev poslovanja v prvih šestih letošnjih mesecih. "Krkin največji posamični trg je Rusija, kar pomeni določeno geopolitično tveganje. Na poslovanje vplivajo tudi tečajne razlike. V drugem četrtletju je rubelj proti evru pridobil nekaj odstotkov, tako da bo zanimivo videti, kako bo to vplivalo na Krkin dobiček v prvem polletju. Ni izključeno kakšno pozitivno presenečenje," je povedal Vrčkovnik.

Najhujši letošnji udarec za kriptotržišče
Bitcoin (in z njim celotno kriptotržišče) je pod močnim prodajnim pritiskom, tako da je cena kriptovalut v zadnjem tednu padla med 10 in 20 odstotkov. Že v juniju je bilo opaziti negativne smernice, čeprav se je cena bitcoina občasno povzpela precej nad 60 tisoč dolarjev in se je trg zdel kar stabilen. Do nekaj dni nazaj, ko je bitcoin prebil podporno raven in se v petek spustil tudi pod 54 tisoč dolarjev, s čimer je bil v primerjavi z začetkom leta le še 27 odstotkov v plusu. Do včeraj zvečer je sicer sledilo okrevanje in rast nad 58 tisoč. V ozadju padca je več dejavnikov, najpomembnejši je menjalnica Mt. Gox, ki je propadla pred več kot desetletjem, a bo svojim "nesrečnim" strankam vendarle vrnila za okrog osem milijard dolarjev bitcoinov. Prva vračila so se že začela. No, stranke so bile nesrečne do zdaj. V trenutku, ko je postalo jasno, da bo škoda poplačana, se je izkazalo, da je šlo za izjemno naložbo.

Kako močan bo prodajni pritisk?
Vrednost enega bitcoina je bila namreč ob propadu menjalnice Mt. Gox (ta je takrat obvladovala 80 odstotkov dolarskih poslov z bitcoinom) februarja 2014 le okrog 600 dolarjev, zdaj pa je skoraj stokrat višje. Skorajda ni dvoma, da bodo te stranke večino od vrnjenih bitcoinov (skupaj jih bo 141 tisoč, kar predstavlja 0,7 odstotka celotne ponudbe bitcoinov) prodale in se veselile izjemno donosne naložbe, to pa bo povzročilo močan prodajni pritisk in dodaten padec cene bitcoina. Ob tem dodajmo, da je za nekaj preplaha že zdaj poskrbela nemška vlada, ki je na različne menjalnice prestavila 1500 bitcoinov (ni sicer nujno, da jih namerava prodati, a vendarle), medtem ko je ameriška vlada na menjalnice prestavila 3375 zaseženih etrov.