Za evro je treba spet plačati več kot 1,08 dolarja. Prvo od treh televizijskih soočenj francoskih predsedniških kandidatov je pokazalo, da je nekdanji gospodarski minister Emmanuel Macron potrdil vlogo glavnega favorita, kar je dalo evropski valuti dodaten zagon. Že prej so evru pomagali sveži namigi z vrha ameriške centralne banke, da Fed ne bo pretiraval z zaostrovanjem denarne politike. Pred sestankom, ki je bil prejšnji teden (Fed je ključno obrestno mero zvišal za četrt odstotne točke, na en odstotek), je kazalo, da bodo denarne oblasti v ZDA letos štirikrat zvišale obrestno mero, zdaj pa analitiki bolj verjamejo, da se bo to zgodilo trikrat.
V New Yorku padec, kot ga letos še ni bilo
Kakor koli, evro je v primerjavi z dolarjem pri 1,0819 dolarja skoraj dosegel letošnji vrh, kar na evropske delniške trge včeraj ni vplivalo pozitivno. Popoldne je razpoloženje še poslabšalo dogajanje v New Yorku, kjer sta indexa Dow Jones (zdrsnil je na 20.668 točk) in S&P 500 zanihala odstotek navzdol. Pri S&P-ju se kaj takšnega ni zgodilo od 11. oktobra. Frankfurtski DAX30 (11.962 točk), ki se je v prejšnjih dneh zelo približal rekordni vrednosti 12.391 točk (april 2015), je dan končal za 0,75 odstotka "pod gladino" in je spet pod 12 tisoč točkami.

Grožnje: višje obresti, nižji dobički, protekcionizem
V New Yorku je sprememba razpoloženja najočitnejša pri finančnih delnicah. Od novembrskih predsedniških volitev je bil to (v pričakovanju napovedane deregulacije in tudi zaradi obetov, da bodo šle obresti navzgor) z 20 odstotki pribitka najdonosnejši sektor, včeraj pa so posamezne delnice (na primer Goldman Sachsove) izgubile do tri odstotke. V rdečem so bili tudi preostali sektorji. Kar 81 odstotkov upravljavcev skladov meni, da so ameriške delnice trenutno precenjene, kar je največ po letu 2000, kaže anketa banke Bank of America Merrill Lynch. Največjo grožnjo, da se konča osemletni bikovski trend, predstavljajo višje obresti, sledijo pa slabši dobički in protekcionizem.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi, 21. marec:

Opec bo najbrž podaljšal veljavnost dogovora
Vrednost nafte se je včeraj dopoldne nekoliko okrepila, saj naj bi Opec dogovor o znižanju proizvodnje podaljšal v drugo polovico leta, popoldne pa je bila smer spet navzdol in brent je zdrsnil pod 51 dolarjev. Novembra so se članice Opeca skupaj s še nekaterimi izvoznicami dogovorile, da bodo v prvi polovici letošnjega leta črpanje oklestile za 1,8 milijona sodov dnevno. Kljub temu zaloge nafte trmasto vztrajajo pri rekordnih količinah, pojavljajo pa se tudi pomisleki, koliko se Opec res drži dogovora. Za Savdsko Arabijo to še lahko trdimo, preostale pa imajo figo v žepu.
Točka preloma pri okrog 40 dolarjih
Poleg naštetega ameriško črpanje narašča hitreje od pričakovanj. Točka preloma je namreč nižje, kot so mnogi domnevali, tako da že pri 40 dolarjih večina ameriških črpališč (gre za črpanje iz skrilavcev) lahko posluje z dobičkom. Do konca letošnjega leta naj bi se tako črpanje v primerjavi z decembrom 2016 povečalo za milijon 159-litrskih sodov dnevno. Ko bo nova ameriška administracija znižala še davke, bo točka preloma še nižje, s tem pa črpanje še večje.