Po podatkih banke Bank of America Merrill Lynch je septembra vsega 21 podjetij, katerih delnice so vključene v indeks S & P 500, razkrilo, kaj pričakujejo od tekočega in naslednjega tromesečja. Številka je nizka tudi v primerjavi s prejšnjimi predvolilnimi časi. Pred štirimi leti, ko je Baracka Obamo izzival Mitt Romney, je v istem času o prihodnjih napovedih javno govorilo 31 podjetij. Leta 2008, ko sta se za Belo hišo potegovala Obama in John McCain, je bilo takšnih podjetij 71, še štiri leta prej pa 135. Analitiki tako lahko le tipajo in napovedujejo, da bodo dobički v tem četrtletju v primerjavi z istim lanskim obdobjem nazadovali za dva odstotka, kar pomeni že šesto četrtletje zapored, ko se bodo dobički ameriških korporacij v povprečju znižali.
Romney užival veliko podporo
Dobički so najboljši kažipot na delniških trgih, zato želijo vlagatelji seveda vedeti, kakšne so napovedi za tekoče in naslednje četrtletje. Trenutna odsotnost novic, ki bi dala delničarjem usmeritev, kako naprej, kaže na veliko negotovost, ki v ZDA vlada po brexitu in pred volitvami. Vodilni menedžerji republikanskemu kandidatu Donaldu Trumpu ne zaupajo. Do konca avgusta niti en predsednik uprave največjih stotih ameriških korporacij ni finančno podprl Trumpa, kar je velika razlika v primerjavi s prejšnjimi volitvami, ko je tretjina direktorjev iz elitne stoterice podprla Romneyja. Trumpa nekateri vodilni tudi javno kritizirajo, recimo Meg Whitman (Hewlett Packard) ali Jeffery Immelt (General Electric). A niti Hillary Clinton ne uživa posebnega zaupanja, saj jo je finančno podprla le desetina iz "Top 100".
Inflacija se počasi le prebuja
Zdajšnji predsednik Obama se od Bele hiše poslavlja s kar spodbudnimi gospodarskimi podatki. Rast ameriške prodaje na drobno je bila septembra v primerjavi z mesecem prej predvsem na račun boljše prodaje motornih vozil 0,6-odstotna, potem ko je avgusta nazadovala za 0,2 odstotka. Na letni ravni je maloprodaja porasla za 2,7 odstotka. Rast BDP-ja bo v tem četrtletju precej višja (predvidoma okoli 2,5-odstotna) kot v prejšnjem, ko je bila le 1,4-odstotna. Narašča tudi stopnja inflacije, kar je v okolju, ko je dolgo grozila deflacija, spodbuden podatek. Indeks cen proizvajalcev se je septembra zvišal za 0,3 odstotka v primerjavi z avgustom, na letni ravni pa za 0,7 odstotka, kar je največja rast po decembru 2014.

Fed ima zeleno luč za nov dvig obresti
Ker se cene nafte višajo, ekonomisti verjamejo, da se inflacija v ZDA počasi res lahko približa ciljni dvoodstotni vrednosti. IMF celo ocenjuje, da bo prihodnje leto v ZDA 2,3-odstotna inflacija. Po vseh teh podatkih sodeč ima ameriška centralna banka zeleno luč, da decembra zviša obrestno mero. Trgi ocenjujejo, da je okoli 70-odstotna verjetnost za decembrski dvig obresti. Tudi predsednik Fedove podružnice v Bostonu Eric Rosengren je ta teden povedal, da se vlagatelji, ki pričakujejo decembrski dvig obresti, verjetno ne motijo. Da bi Fed ukrepal že na začetku novembra, torej tik pred predsedniškimi volitvami, pa ne verjame nihče.

Presenetljiv podatek iz Kitajske
Inflacijski pritiski niso opazni le v ZDA, ampak tudi v preostalih delih sveta. Na Kitajskem je indeks cen proizvajalcev septembra na letni ravni porasel prvič po skoraj petih letih, kar je predvsem posledica višjih cen surovin. Rast je bila sicer minimalna, 0,1-odstotna, a vendar je to dobra novica za kitajsko vlado, ki zaradi vedno večje zadolženosti domačih podjetij doživlja glavobole. Kitajska ima 18 tisoč milijard dolarjev dolga, kar je 169 odstotkov BDP-ja, večino dolga pa imajo državna podjetja, ki bodo z višjo inflacijo lažje odplačala dolg, če bodo seveda obresti ostale rekordno nizke.
ECB upa na 1,2-odstotno inflacijo leta 2017
Po zadnjih ocenah Evropske centralne banke naj bi bila v območju evra prihodnje leto 1,2-odstotna inflacija, leta 2018 pa 1,6-odstotna. Guverner Mario Draghi naj bi ta pričakovanja decembra še nekoliko zvišal, na 1,6 (leta 2017) oziroma 1,7 odstotka (2018), saj se cene energentov spet zvišujejo. Tokrat je pričakovati, da bo centralna banka bolje uganila prihodnja cenovna gibanja, kot jih je septembra 2014, ko je za leto 2016 napovedala 1,4-odstotno inflacijo, v resnici pa je bila prejšnji mesec inflacija na letni ravni vsega 0,2-odstotna. In to kljub 80 milijardam evrov, ki jih ECB v okviru programa kvantitativnega sproščanja mesečno nameni za odkupe obveznic. Pričakovati je, da bo Evropska centralna banka na decembrski seji program podaljšala še za pol leta.