odstotkov.

Ameriške zvezne rezerve bodo lahko letos vsaj še enkrat zvišale obrestno mero, potem ko so decembra presodile, da je čas za počasno vrnitev v normalnost in za konec sedemletne politike ničelnih obresti. Na Fedovem sestanku sredi tega meseca verjetno novega dviga obresti še ne bo, bi pa lahko naslednje zaostrovanje denarne politike doživeli junija. Kakor koli, če je Wall Street v prvih dveh mesecih leta vedno glasneje govoril o verjetnosti recesije, "Main Street" ne misli tako. Brezposelnost ostaja 4,9-odstotna, v februarskem poročilu o trgu dela pa je bila tudi slaba točka: povprečna urna postavka se je znižala za tri cente (prvi padec po decembru 2014), kar pomeni, da bo imel Fed več težav, če bo želel inflacijo približati ciljni vrednosti. Spomnimo, gospodarska rast je bila v zadnjem lanskem četrtletju enoodstotna, v tem četrtletju pa naj bi bila 2,5-odstotna.

Baker na letošnjem vrhu
Delniški trgi so po petkovi novici o dobri februarski predstavi ameriškega trga še dodatno odbrzeli navzgor. Frankfurtski DAX30, ki je za trenutek dosegel že 9.899 točk, je na tedenski ravni pridobil 3,3 odstotka. Newyorški Dow Jones se je učvrstil nad 17 tisoč točkami, širši S & P 500 pa nad 2.000 točkami. Surovinski trgi so prav tako doživeli zelo pozitiven teden. Nafta brent se je v petek zelo približala 39 dolarjem za 159-litrski sod, tako da se je od 13-letnega dna, kjer je bila pred manj kot mesecem dni, odbila že za skoraj 40 odstotkov, saj naj bi se proizvajalke kmalu dogovorile o zamrznitvi proizvodnje pri januarskih količinah. Cena bakra je pri 5.059 dolarjih dosegla najvišjo raven v zadnjih štirih mesecih, na tedenski ravni pa se je "doktor ekonomije" povzpel za sedem odstotkov, kar je največja tedenska rast po decembru 2011. Del rasti gre pripisati tudi pričakovanjem, da bo Kitajska že ta konec tedna sprejela nove ukrepe za spodbujanje gospodarstva.

Srebro ne sledi močnim podražitvam zlata
Pozitivno se je zadnji teden gibala tudi cena zlata, ki je v petek pri 1.279 dolarjih doseglo več kot enoletni vrh. SPDR Gold Trust, največji ETF-sklad zlata, letos močno povečuje količino fizičnega zlata. 151 ton zlata je letos dodatno obogatilo ta sklad, medtem ko ga je bilo lani v istem obdobju le 52 ton. Zanimivo je, da srebro letos ne sledi močni rasti zlata. V zadnjih desetih letih sta bili obe plemeniti kovini močno povezani, pri čemer je srebro vedno v povprečju nihalo precej bolj kot zlato. V povprečju se je vedno, kadar se je zlato podražilo/pocenilo za odstotek, srebro podražilo/pocenilo za 1,45 odstotka. Letos je opaziti drugačen vzorec. Zlato je namreč do začetka marca poraslo za 17 odstotkov, srebro pa le za osem. Poznavalci pravijo, da je to presenetljivo, edina logična razlaga pa bi lahko bila ta, da se srebro v nasprotju z zlatom uporablja v industriji in da je občutljivo za slabe kitajske makroekonomske podatke.

Krkine delnice primerno ovrednotene
Osrednji indeks Ljubljanske borze SBITOP (694 točk) se je v petek zvišal šestič v zadnjih sedmih dneh in dosegel najvišjo raven po 6. januarju. Krkine delnice so ostale pri 61 evrih, potem ko je novomeško podjetje objavilo, da je imelo lani skoraj pet odstotkov manj dobička. "Krka je zahtevno leto končala s 158 milijoni evrov dobička kljub neugodnim razmeram na nekaterih za Krko pomembnih trgih, kot je Rusija. To nakazuje, da bi lahko bila višina letošnje dividende v bližini lanske, vendar je to seveda odvisno predvsem od uprave in skupščine delničarjev. Cena delnice je pri 61 evrih po našem mnenju ugodno vrednotena, upoštevati pa je treba izkušnje iz preteklosti, ko delnica kljub dobrim poslovnim rezultatom ni bila odporna proti splošnemu dogajanju na Ljubljanski borzi," je za MMC povedal Luka Guštin, vodja naložbenega odbora pri Vzajemci Skupina.

Analitiki se lahko hudo zmotijo
Za vlagatelje pa še opozorilo, da nasvetov analitikov nikoli ne smejo jemati za suho zlato. Bloomberg je v raziskavi ugotovil, katerega pravila bi se morali vlagatelji v prvih dveh mesecih letošnjega leta držati, da ne bi utrpeli izgub: "Vprašajte svoje analitike za nasvet, katere delnice kupiti in katere prodati, potem pa ravnajte prav nasprotno." Bloomberg je primerjal gibanje delnic, ki so imele največ nakupnih priporočil, in tiste, ki so bile pri analitikih največkrat na seznamu za prodajo. Ugotovitve so presenetljive: delnice, ki veljajo za ljubljenke analitikov, so od začetka leta do konca februarja v povprečju izgubile enajst odstotkov, delnice, ki so jih najbolj priporočali za prodajo, pa le dobre tri odstotke. Ena izmed razlag, zakaj tako, bi lahko bila, da so bili vlagatelji prisiljeni prodajati delnice, ki so v preteklosti prinesle lepe donose, da so pokrili izgube pri preostalih naložbah.