Elitni indeks, ki ga sestavlja 30 delnic ameriških korporacij, je v prvi uri torkovega trgovanja krenil vse do 19.938 točk, nato pa se je obrnil navzdol in dan končal pri 19.881 točkah (+ 0,6 %). Za začetno rast so, tako kot je bilo to v navadi že v decembru, zaslužne predvsem bančne delnice, potem ko so pri banki Barclays zvišali ciljno vrednost številnih finančnih ustanov. Lani je Dow Jones pridobil 13,4 odstotka (najboljša predstava v zadnjih treh letih), navzgor pa je šlo zlasti po volitvah, saj vlagatelji zaradi Trumpovih obljub o napovedanih infrastrukturnih projektih pričakujejo višjo gospodarsko rast.

Kitajska tokrat ne "straši" finančnih trgov
"Ne glede na vse velja biti previden. Še vedno je nekaj negotovosti zaradi geopolitičnega dogajanja, brexita in težav v evropskem bančnem sistemu," nam je povedal Mihajlo Todurov iz Vzajemci skupine. Kako se lahko hitro vse obrne, so finančni trgi spoznali prav lani na začetku leta, ko so delniški indeksi padli za deset odstotkov in več, saj so se vlagatelji ustrašili prehitrega ohlajanja kitajskega gospodarstva. Iz Kitajske na začetku letošnjega leta sicer prihajajo spodbudnejši podatki: indeks nabavnih menedžerjev (PMI) je decembra s 50,9 porasel na 51,9 točke, kar je največja rast v zadnjih treh letih.

Ford ravnal po okusu Trumpa
Dolar je po nekaj pozitivnih makroekonomskih objavah spet pokazal svojo moč in je v primerjavi z evropsko valuto dosegel svež 14-letni vrh. Za evro je bilo treba malo po 16. uri plačati le 1,0342 dolarja. Ker je Ford preklical 1,6 milijarde dolarjev vredno gradnjo tovarne v Mehiki (raje bo vložil 700 milijonov v obrat v Michiganu), je dolar v primerjavi z mehiškim pesom dosegel najvišjo raven po lanskem 11. novembru. Digitalna valuta bitcoin je prvič po treh letih presegla mejo 1.000 dolarjev in pripravila teren, da "napade" rekordno znamko iz novembra 2013 (1.216 dolarjev). Lani je kriptovaluta poskočila za 120 odstotkov, od tega na račun višjega kitajskega povpraševanja v zadnjem četrtletju za 57 odstotkov.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi, 3. januar:

Sestop nafte z enoinpolletnega vrha
Močnejša vrednost dolarja ni bila po okusu naftnih trgovcev. V prvi polovici torkovega trgovanja je nafta brent pri 58,37 dolarja postavila rekordno vrednost v zadnjem letu in pol, a na koncu dneva je bil 159-litrski sod brenta vreden le še slabih 55,50 dolarja. V Reutersovi anketi je 29 analitikov in ekonomistov menilo, da bo letos cena nafte brent povprečno 57,43 dolarja, kar je malce več kot v prejšnji anketi (57,01). Analitiki ne verjamejo, da bodo izvoznice v celoti spoštovale dogovor o omejitvi črpanja. Kot je znano, je Opec ob koncu lanskega leta obljubil, da bo črpanje s 1. januarjem 2017 znižal za 1,2 milijona sodov dnevno, nečlanice Opeca pa naj bi načrpale do 558 tisoč sodov dnevno manj.

Paladij nadaljuje rast
Zlato, ki se je v zadnjem lanskem četrtletju pocenilo za dobrih dvanajst odstotkov, je včeraj popoldne krenilo občutno navzgor in preseglo vrednost 1.160 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Cena platine in paladija je poskočila za skoraj pet odstotkov. "Verjetno gre le za pokrivanje kratkih pozicij, saj nekateri skladi preurejajo svoje portfelje," je povedal eden izmed tujih analitikov. Paladiju je lani med vsemi plemenitimi kovinami uspela največja rast, saj je pridobil 20 odstotkov, kar je največ v zadnjih šestih letih, medtem ko je cena platine v 12 mesecih porasla za vsega odstotek. Obe kovini veliko uporablja avtomobilska industrija in sta bolj kot zlato pod vplivom gospodarskih ciklov.