ajo dobiček in izplačujejo dividende.
Potem ko je bilo dogajanje na domačem kapitalskem trgu po optimističnem začetku leta v zadnjih tednih precej dolgočasno in bolj kot ne negativno, se je krivulja ob koncu včerajšnjega trgovanja spet obrnila strmo navzgor, tako da se je indeks SBI TOP vrnil v območje nad 700 točk. V prvi kotaciji so se vse delnice podražile, od dva do tri odstotke Petrolove, Krkine in Mercatorjeve. Krkine so bile z več kot pol milijona evrov najprometnejša, tečaj pa se je povzpel na 59,60 evra. "Krka pred objavo rezultatov ni kupovala lastnih delnic, dodatno je na padec tečaja vplivala ukrajinska kriza. Tako je že nekaj časa delnica pod 60 evri," je povedal Marko Pavlovič iz GBD-ja.

Dividende višje kot obrestne mere
O tem, kaj trenutno najbolj zaznamuje razpoloženje, je Pavlovič povedal: "Vlagatelji so v pričakovanju objav skupščin pomembnejših podjetij, predlogov uprav za izplačilo dividend in napovedanih prodaj državnih podjetij. Do zdaj najresneje potekajo priprave za prodajo Aerodroma Ljubljana. Prav tako so v teku prodaje ali špekulacije o prodajah pri podjetjih Letrika in Cinkarna. Vlagatelji kupujejo predvsem podjetja, ki so nizko zadolžena, ustvarjajo dobiček in izplačujejo redne dividende. Konec koncev, v letu dni so se obrestne mere na depozite občutno znižale in denar iz zapadlih depozitov bo iskal boljši donos, kot ga trenutno ponujajo banke. Del tega denarja se bo in se že preliva na trg kapitala, kjer so samo donosi iz naslova dividend višji od obrestnih mer."

Tečaji delnic na Lj. borzi (26. marec):

Donos na slovenske obveznice pri 3,69 odstotka
Cena slovenskih obveznic se medtem še naprej zvišuje, s tem pa posledično znižuje njihova zahtevana donosnost. Pri obveznicah z dospelostjo septembra 2024 se je v sredo donos spustil do 3,69 odstotka. Pribitek slovenskih na referenčne 10-letne nemške obveznice je s tem znašal 2,12 odstotne točke. Slovenija je v ponedeljek začela niz srečanj z vlagatelji po Evropi, ki bi mu lahko sledila izdaja evrskih obveznic. Etape t. i. roadshowa bodo v Ljubljani, Londonu, Amsterdamu, Parizu, Münchnu, Frankfurtu in na Dunaju, seveda pa je za finančno ministrstvo zelo dobrodošlo, če je zahtevana donosnost na večletnem dnu, saj bo cena zadolževanja nižja.

Zlato zdrsnilo na 1.300 dolarjev
Ker je napetost med Rusijo in Zahodom nekoliko popustila, so v sredo navzgor krenili tudi preostali evropski trgi. Pomagala so tudi pričakovanja, da naj bi kitajske oblasti kmalu sprejele ukrepe za spodbujanje domačega gospodarstva. Frankfurtski indeks DAX30 (9.448 točk) se je povzpel za več kot odstotek in še nadgradil torkov "prirastek", ko kupcev ni ustavila niti novica, da je nemški indeks konjunkturnih pričakovanj Ifo marca (zaradi napetosti v Ukrajini) prvič po petih mesecih spet zdrsnil. Cena zlata, ki je bila na začetku prejšnjega tedna pri 1.391 dolarjih na polletnem vrhu, je v sredo padla na 1.300 dolarjev. Glavni vzrok, da je zlato tako hitro izgubilo sijaj, gre iskati v pričakovanjih, da bo ameriška centralna banka prej od pričakovanj (morda že v prvi polovici naslednjega leta) začela dvigovati ključno obrestno mero Fed funds.