Ameriško gospodarstvo je avgusta ustvarilo neto le 142 tisoč delovnih mest, kar je krepko pod napovedmi (225 tisoč) in najmanj v zadnjih osmih mesecih. Stopnja brezposelnosti je zdrsnila s 6,2 na 6,1 odstotka. Kljub slabšim avgustovskim podatkom od pričakovanj nihče ne zganja panike. Dolgoročni trend je še vedno ugoden. Letos je bilo v povprečju vsak mesec odprtih neto 215 tisoč služb, kar je največ po letu 1999. Poleg tega je po strožjih kriterijih, ki vključuje tudi tiste, ki želijo službo, vendar je aktivno ne iščejo, pa tudi tudi zaposlene s polovičnim delovnim časom, brezposelnost pri 12 odstotkih padla najnižje po oktobru 2009.

Frankfurt zadnji teden pridobil tri odstotke
Delniške trge je objava ameriške avgustovske slike s trga dela v petek ob 14.30 za nekaj minut navdušila, toda pozneje je vendarle prevladalo prepričanje, da na Fedove odločitve o zaostrovanju denarne politike objava ne bo vplivala. Večina finančnikov na Wall Streetu meni, da bodo Zvezne rezerve ključno obrestno mero Fed funds z ničelne stopnje (kjer je od leta 2008) prvič dvignile v drugem četrtletju 2015. Newyorški Dow Jones je teden končal pri 17.137 točkah, kar pomeni 0,2-odstotni tedenski pribitek. Precej občutneje, za tri odstotke, se je od ponedeljka do petka povzpel frankfurtski DAX30.

Evro na 14-mesečnem dnu
Če se v ZDA osrednja banka pripravlja na višanje obresti, je v Evropi drugače, kar je tudi eden od pomembnih vzrokov, da evro izgublja vrednost in je spet pod mejo 1,30 dolarja. Evropska centralna banka je v četrtek ključno obrestno mero nepričakovano znižala na le 0,05 odstotka in najavila, da bo (v skupni vrednosti 500 milijard evrov) začela odkupovati bančne in podjetniške obveznice, pokrite z realnimi sredstvi. Vse to z željo, da prepreči deflacijo in spodbudi posojilno dejavnost med majhnimi in srednjevelikimi podjetji, ki so hrbtenica evrskega gospodarstva. Za kvantitativno sproščanje (QE) po vzoru Feda, torej za odkupovanje državnih obveznic, se ECB še ni odločil.

Draghi premaknil rubikon monetarne politike
Ekonomist Jože P. Damijan je v svojem blogu zapisal, da je Draghi pred dvema tednoma na simpoziju v Jacksonu Holu ob napovedi začetka kvantitativnega sproščanja javno potegnil pištolo, tokrat pa zares ustrelil in s tem premaknil rubikon evropske monetarne unije. Tako kot Fed ne more vedeti, ali lahko to sproži inflacijsko spiralo (za zdaj te nevarnosti ni), se tudi ECB spušča v, kot je zapisal Damijan, nevarno polje črne magije.

Evropa ni ZDA
Program kvantitativnega sproščanja ne more biti uspešen, če v območju evra ne bo sprememb fiskalne politike in če ne bo ukrepov za spodbujanje agregatnega povpraševanja. Poleg tega v Evropi program QE ne more imeti takšnega učinka na realni sektor kot v ZDA, saj kapitalski trgi niso tako razviti, zato podjetja ne bodo imela veliko koristi od poplave denarja, ki bi ga finančne institucije vlagale v njihove delnice ali obveznice, je še prepričan Jože P. Damijan.

Brentu grozi padec pod 100 dolarjev
Kakor koli, evropske borze je četrtkov sestanek ECB-ja navdušil, tako da je vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 pri 1.400 točkah dosegel najvišjo raven po začetku leta 2008. Od sredine avgusta je omenjeni indeks pridobil osem odstotkov. Rast se je, resda v zmernejšem ritmu, nadaljevala tudi v petek. Drugače je bilo pri nafti. Brent je ob koncu tedna zdrsnil na le 100,35 dolarja in mu grozi, da bo prvič po lanskem juniju zdrsnil pod mejo stotih dolarjev. Zlato je po padcu na najnižjo raven v zadnjih treh mesecih (1.256 dolarjev) okrevalo in se v petek zavihtelo do 1.273 dolarjev.

Kakšna bo usoda Telekoma?
Na Ljubljanski borzi je bila v ospredju novica, da je država prodala Aerodrom nemškemu Fraportu, ki bo za 75,5-odstotni delež Aerodroma plačal 177,1 milijona evrov oz. 61,75 evra na delnico. Tečaj delnic Aerodroma se je na tedenski ravni zvišal za 1,35 odstotka na 60 evrov. V naslednjih dneh je pričakovati več zanimanja za delnice z vladinega seznama za privatizacijo. A brez tveganja ne gre. Telekom je na primer zadnji teden izgubil 5,7 odstotka. "Še vedno ni jasno, ali se bo družba v privatizaciji prodajala v celoti," je povedal Jure Rozman iz GBD-ja.