Dopoldne so delnice Deutsche Banka zaradi Bloombergovega poročila, da banko zapuščajo nekateri hedge skladi, prvič v zgodovini zdrsnile pod deset evrov, popoldne pa je sledil silovit preobrat. Agencija France-Presse je namreč izbrskala novico, da se vodstvo banke dogovarja z ameriškimi oblastmi o znižanju kazni na 5,4 milijarde dolarjev. Pred dvema tednoma je v bančnih krogih završalo, ker je bila banka Deutsche Bank zaradi prodaje spornih hipotekarnih vrednostnih papirjev pred finančno krizo kaznovana s kar 14 milijardami dolarjev, vendar je bilo (tudi zaradi podobnih primerov preostalih bank, ki so morale plačati kazen) jasno, da bo končni znesek precej nižji.
IMF: Največja grožnja svetovnemu gospodarstvu
Delnice, ki so od novice o 14-milijardni kazni strmoglavile za 24 odstotkov, so se v petek obrnile strmo navzgor, v Frankfurtu (rast do 11,71 evra) so se podražile za dobrih šest odstotkov (največ v zadnjih petih letih), v New Yorku celo za 14 odstotkov. Tržna kapitalizacija največje nemške banke je z okrog 18 milijardami dolarjev sicer mnogo nižja od ameriških bančnih velikanov (Bank of America 155 milijard, Citi 133 milijard dolarjev), vseeno pa je tako vpeta v finančne tokove, da pomeni veliko tveganje za celotni sistem. Pri Mednarodnem denarnem skladu so že junija opozorili, da je prav nevarnost zloma te banke največja nevarnost, ki grozi svetovnemu gospodarstvu.
Primerjava z letom 2008 ni najbolj umestna
Reprize banke Lehman Brothers (pred osmimi leti se je prav zaradi njenega zloma začela velika finančna kriza) torej, kot kaže, ne bo. Banka je tudi v drugačnem položaju, kot je bil Lehman Brothers pred zlomom. Ob julijski objavi rezultatov drugega četrtletja je bilo likvidnostnih rezerv za okrog 220 milijard evrov. Za primerjavo: leta 2007 je imel Lehman 45 milijard dolarjev likvidnostnih rezerv, Deutsche Bank pa 65 milijard. Zaradi poostrenih pravil igre se je torej položaj bank v zadnjih letih precej izboljšal. "Deutsche Bank ni Lehman in ne grozi, da bi tako kot leta 2008 ustavil delovanje svetovnega gospodarstva," je bil odziv analitikov, ki so ga "upoštevale" tudi vse zahodne borze.

Dow Jones na tedenski ravni rahlo navzgor
Petkovo trgovanje, ki je bilo na začetku še prežeto s črnogledostjo, se je tako spremenilo v donosen dan, saj so vsi vodilni indeksi z izjemno londonskega FTSE100 končali v zelenih številkah. Največ, za okrog odstotek, sta se zvišala frankfurtski DAX30 in newyorški Dow Jones, ki je tudi na tedenski ravni naredil rahel (0,3-odstoten) korak naprej. Zlato se je gibalo v nasprotni smeri kot delnice in teden končalo pri 1.314 dolarjih. Cene nafte je podžgal nepričakovan dogovor proizvajalk nafte o znižanju proizvodnih kvot. Cena nafte vrste brent se je spet zavihtela nad 50 dolarjev, cena ameriške lahke nafte (zadnji teden je poskočila za osem odstotkov) pa nad 48 dolarjev.
Goldman Sachs vztraja: nafta konec leta 43 USD
Presenetljiv Opecov dogovor na neformalnem srečanju v Alžiriji sredi tedna pomeni prvo znižanje proizvodnih kvot po letu 2008. Če je Opec še avgusta dnevno proizvedel po 33,5 milijona 159-litrskih sodov nafte dnevno, jih bo po novem med 32,5 in 33 milijonov. Podrobnosti bodo z vsako članico posebej dorekli na novembrskem sestanku. Vseeno bo trg še naprej prenasičen z nafto, zato analitiki ne verjamejo, da bo odločitev povzročila dolgotrajnejšo rast cen nafte. Goldman Sachs zato ostaja pri napovedi, da bo lahka nafta konec leta pri 43 dolarjih, naslednje leto pa bo povprečna cena 53 dolarjev. Pri Societe Generale napovedujejo, da bo brent v zadnjem četrtletju vreden 50 dolarjev.

Nemci se bojijo Trumpove zmage
Na finančne trge imajo vedno večji vpliv tudi ameriške predsedniške volitve. Prvo televizijsko soočenje Hillary Clinton in Donalda Trumpa ni preveč premešalo kart, začasno je zaradi neprepričljivega Trumpovega nastopa okreval le mehiški peso in se odlepil od rekordno nizke vrednosti. Množici analitikov, ki svarijo pred posledicami Trumpove zmage na novembrskih volitvah, se je pridružilo tudi nemško gospodarsko ministrstvo. Kot je poročal tednik Spiegel, je ministrstvo v internem poročilu zapisalo, da bi ob Trumpovi zmagi ameriško gospodarstvo utrpelo resno škodo, saj bi se znižal BDP, brezposelnost pa bi se povečala.