Donald Trump je sporočil, da so ZDA in Kitajska dosegle delni trgovinski dogovor, zato uvedbe novih carin, ki so jih ZDA nameravale danes uvesti za nekatere kitajske izdelke (tudi za pametne telefone), ne bo. Peking se je strinjal, da bo v naslednjih dveh letih od ZDA kupil za 32 milijard dolarjev kmetijskih proizvodov, namesto 24 milijard, kot je bilo dogovorjeno leta 2017, preden se je med gospodarskima velesilama začel trgovinski spor. Delni sporazum še ni podpisan (to naj bi se zgodilo v prvem tednu januarja), zato vlagatelji ostajajo previdni. V petek je bila tako rast na Wall Streetu minimalna, vseeno pa sta Dow Jones in S&P 500 postavila rekordni vrednosti. "Odstranjeni sta dve tveganji, ki sta že vse leto vplivali na trg. V trgovinskem sporu se kažejo znaki umirjanja, absolutna večina, ki so jo dobili britanski konservativci, pa Johnsonu omogoča enostavnejšo izvedbo brexita in konec sage," so komentirali tuji analitiki.

Apple si je oddahnil
Med podjetji, ki so si ob novici, da ZDA danes ne bodo uvedle novih, 15-odstotnih carin na 160 milijard dolarjev kitajskega izvoza v ZDA, si je najbolj oddahnil Apple, ki iPhone (ta je s 142 milijardami dolarjev letnih prihodkov še vedno Applov paradni proizvod) večinoma proizvaja na Kitajskem. Po eni izmed ocen bi bil namreč v naslednjem letu njegov dobiček samo zaradi višjih carin lahko nižji za štiri odstotke. Applove delnice so se v petek podražile za 1,36 odstotka in dosegle rekordnih 275 dolarjev. V letošnjem letu je tečaj Applovih delnic poskočil za 75 odstotkov. Nova rast je uspela tudi sektorju polprevodnikov, ki je s 56-odstotno rastjo letos med velikimi zmagovalci ameriškega delniškega trga. Svetovni trg polprevodnikov se bo sicer letos skrčil za skoraj 13 odstotkov, vendar mu za naslednje leto napovedujejo okrog šestodstotno rast, kar je predvsem posledica velikih pričakovanj ob prihodu mobilnega omrežja pete generacije 5G.

Nafta najvišje v zadnjih treh mesecih
Novica o sklenitvi prve faze trgovinskega sporazuma je blagodejno vplivala na cene nafte, ki so dosegle najvišjo raven v zadnjih treh mesecih. Za 159-litrski sod brenta je treba plačati več kot 65 dolarjev, za ameriško lahko nafto WTI pa več kot 60 dolarjev. To je največ po 16. septembru. Pričakovanja o tem, kako bo trg preskrbljen z nafto v naslednjem letu, so različna. Opec, ki bo z novim letom še dodatno oklestil proizvodnjo (dnevno bo načrpal 1,7 milijona sodov nafte manj), meni, da bo presežna ponudba minimalna, medtem ko Mednarodna agencija za energijo napoveduje pospešeno rast zalog. Cene zlata so zadnji teden kljub novim rekordom na Wall Streetu pridobile 1,2 odstotka, kar je največja tedenska rast v skoraj treh mesecih. Kljub petkovi korekciji je zadnji teden občutno (za 3,5 odstotka) porasla cena platine, medtem ko je paladij pri 1.923 dolarjih za 31,1-gramsko unčo dosegel novo rekordno vrednost.

V lovu za visokimi dividendami
Teden sta zaznamovali tudi zasedanji obeh največjih centralnih bank. Fed je nakazal, da se stroški zadolževanja še nekaj časa ne bodo spreminjali. Tudi Evropska centralna banka, ki ji predseduje Christine Lagarde, obresti pričakovano ni spreminjala, je pa novo vodstvo povedalo nekaj spodbudnejših besed o položaju evropskega gospodarstva. Varčevanje v bankah bo še dolgo obsojeno na ničelne (ponekod na tujem celo na negativne) donose. Vlagatelji se vse bolj zavedajo novega "pravila", ki pravi: dividende so nove obresti. Številna podjetja namreč izplačujejo privlačne dividende, kar je v okolju izjemno ekspanzivne denarne politike pomemben razlog za nakup delnic. To velja tudi za delnice na Ljubljanski borzi. Krkine delnice so tudi iz teh vzgibov dosegle 74,40 evra, kar je najvišji tečaj v zadnjem desetletju. V letošnjem letu so se Krkine delnice podražile za skoraj 30 odstotkov.