Ponedeljkov padec indeksov je bil na Wall Streetu še precej nežen, v torek pa že občutnejši, saj sta Dow Jones in S & P 500 izgubila približno odstotek vrednosti. Ob vse večjih napetostih na Bližnjem vzhodu je cena ameriške lahke nafte prvič po oktobru presegla 85 dolarjev. Zvezne rezerve bodo imele očitno še precej dela pri zniževanju inflacije na ciljno dvoodstotno raven. Ker so bili objavljeni tudi nekateri nepričakovano dobri makroekonomski podatki, je v nevarnosti Fedovo junijsko znižanje obrestne mere, ki so ga trgi že v precejšnji meri vgradili v cene delnic.

Tesla razočarala s prodajo v prvem četrtletju
Zniževanje vodilnih delniških indeksov ta teden zato ni presenetljivo, sploh ker smo v prvem četrtletju (ob vseh geopolitičnih napetostih) spremljali nepričakovano visoko rast – indeks S & P 500 se je zvišal za deset odstotkov. V torek so šle navzgor le še vrednosti delnic energetskih podjetij. Priljubljeni ETF-sklad iShares Global Energy se je povzpel na najvišjo raven po septembru 2014. Na negativni strani je bila znova zelo izpostavljena Tesla. Po novici, da je bila prodaja električnih vozil v prvem četrtletju za 8,5 odstotka manjša kot v istem obdobju leta 2022, je delnica odletela za dobrih pet odstotkov navzdol.

Dolge pozicije hedge skladov na evropskih papirjih
Kje iskati naložbene priložnosti, potem ko so vrednotenja v ZDA postala zgodovinsko zelo visoka, multiplikator dobička pa je že 30 odstotkov nad povprečjem? Hedge skladi so v svoje portfelje letos začeli pogumneje dodajati evropske delnice (predvsem sektorja informacijske tehnologije in polprevodnikov), znižali pa so izpostavljenost do Severne Amerike, kažejo podatki, ki jih je objavil Morgan Stanley. Vrednotenja so v Evropi nižja, povprečni multiplikator pričakovanega dobička je 14, v ZDA pa 21. Vseeno je tudi letos indeks S & P 500 v prvem četrtletju "premagal" STOXX 600, potem ko je bila že lani njegova rast dvakrat višja.

Trojni šok: Putin, Ši, Trump
Če tvegani skladi verjamejo v evropske borze, pa se očitno bolj slabo piše evropskemu gospodarstvu, o čemer v zadnji številki poroča britanski The Economist. Evropa se spoprijema s trojnim šokom: najprej jo je udaril energetski šok (po začetku vojne v Ukrajini), zdaj se ubada s poceni kitajskim uvozom (predvsem proizvajalci električnih vozil zelo hitro pridobivajo tržne deleže), čakajo jo še višje carine ob izvozu v ZDA, če bo izvoljen Donald Trump. Gospodarstvo vse bolj peša. Po letu 2019 je bila realna gospodarska rast EU-ja štiriodstotna, kar je polovica ameriške rasti. Napovedi govorijo, da bo letošnja rast manj kot enoodstotna. Nemčija je v recesiji, Francija je objavila, da je bil lanski proračunski primanjkljaj 5,5-odstoten, kar je precej nad pričakovanji.

Nepredstavljivo visok dolg ZDA
A tudi ZDA imajo svoje težave. Resda je gospodarska rast nepričakovano visoka, vendar vse bolj na račun alarmantne zadolženosti. Neodvisni nadzorni organ ameriškega kongresa celo opozarja, da ZDA tvegajo podobno krizo na obvezniškem trgu, s kakršno se je spoprijemala Velika Britanija pred letom in pol, ko je takratna premierka Liz Truss nepremišljeno najavila zniževanje davkov, britanske obveznice pa so posledično močno padle. Ameriški dolg znaša že 35 bilijonov, kar je skoraj 130 odstotkov BDP-ja (v zgodovini se je takšna zadolženost praviloma končala z bankrotom), samo za obresti bodo ZDA leta 2026 predvidoma že plačale bilijon (tisoč milijard) dolarjev. Če bo Trump novembra prišel v Belo hišo, bo nadaljeval politiko zniževanja davkov, predvidoma bo davek na dobiček z 21 znižal na 15 odstotkov.

Zlato rekordno visoko, manj navdušenja nad bitcoinom
Tudi zaradi nezaslišanega naraščanja ameriškega dolga nekateri vlagatelji varen pristan iščejo v zlatu, ki je postavilo nov rekord in se povzpelo nad 2270 dolarjev za unčo. Bitcoin je v torek zanihal precej navzdol in zdrsnil pod 65 tisoč dolarjev, tako da je od rekordne vrednosti, dosežene sredi marca (slabih 74 tisoč dolarjev), znova oddaljen več kot deset odstotkov. Navdušenje, ki je bilo zelo očitno po januarskem začetku delovanja ameriških promptnih ETF-skladov na bitcoin, se umirja. Če je bilo od takrat zaznati za 12 milijard dolarjev prilive v te novonastale instrumente, se je slika zadnje dni obrnila. V ponedeljek so ti skladi poročali o neto odlivih v skupni vrednosti 86 milijonov dolarjev. Negativno na trg (tako kot na delnice) vpliva tudi vse manjša verjetnost, da bo Fed junija res začel cikel zniževanja obresti.