Evro je v torek v primerjavi z dolarjem porasel za več kot dva odstotka in se zavihtel tudi nad 1,12 dolarja. Inflacija v evrskem območju je bila namreč maja 0,3-odstotna, kar je več od pričakovanj, s tem pa se zmanjšuje verjetnost, da bo Evropska centralna banka pospešila program kvantitativnega sproščanja (QE). Prav tu lahko iščemo tudi vzrok, da so obveznice evropskih držav včeraj močno padle, njihova zahtevana donosnost pa je posledično porasla, in sicer za več kot 20 bazičnih točk. Donosnost desetletne nemške obveznice je 0,70 odstotka, primerljive slovenske pa je zdaj že višja od dveh odstotkov.

20 mesecev nevarnega območja
Guverner ECB-ja Mario Draghi ima ob zadnjih inflacijskih podatkih torej spet nekaj razlogov za zadovoljstvo, saj se bo morda Evropa le izognila deflacijski spirali, ki je od 90. let hromila Japonsko. Prejšnji mesec je bila inflacija ničodstotna, s čimer se je končalo štiri mesece dolgo obdobje zniževanja cen. A še daleč od tega, da majska 0,3-odstotna inflacija prinaša posebno olajšanje, saj je to še vedno globoko pod mejo enega odstotka, ki ga ECB označuje kot nevarno območje. In v tem območju je inflacija že vse od oktobra 2013, kar pomeni dvajset mesecev zapored. ECB se z izjemnimi likvidnostnimi ukrepi, predvsem s programom QE, trudi pospešiti inflacijo, ob tem pa računa še na en pozitiven stranski učinek akcije: na šibkejši evro, ki povečuje konkurenčnost evropskega gospodarstva.

Tečaji delnic na Lj. borzi (27. maj):

DAX spet več kot tisoč točk od rekorda
Danes se bo Evropska centralna banka sestala na redni seji, vendar ni nobenega dvoma o tem, da bo prihodnja denarna politika ostala takšna, kot je zdaj. Vodilni zahodni delniški trgi so včeraj poleg inflaciji in evru pozornost posvečali tudi Grčiji, ki mora do konca tedna mednarodne institucije prepričati, da sprostijo nova finančna sredstva, sicer državi grozi bankrot. Predsedujoči evrskega območja Jeroen Dijsselbloem je popoldne poskrbel za hladno prho, ko je izjavil, da se Atene s posojilodajalci ta teden skoraj gotovo še ne bodo mogli dogovoriti. Osrednji delniški indeksi v Londonu, Frankfurtu in Parizu so izgubili okrog pol odstotka, v Atenah pa več kot dva odstotka. Frankfurtski DAX30 je prvič v zadnjem mesecu zdrsnil pod 11.300 točk in je spet več kot tisoč točk oddaljen od rekorda.

Bernanke meni, da delnice še niso predrage
Sveže večletne rekorde so hitro dočakali borzni posredniki v Šanghaju. Potem ko je v četrtek ob več kot šestodstotnem padcu osrednjega indeksa zavladal preplah, se je ta hitro pobral in že v nekaj dneh nadomestil vse izgube. Kitajski trg se zdi trenutno že preveč vroč, potem ko je v enem letu poskočil za več kot 50 odstotkov. Nekateri analitiki zato že svarijo, da je trg, ki ga poganjajo predvsem likvidnostni ukrepi kitajskih oblasti, že pregret, zato morajo biti vlagatelji zelo previdni. Ob tem dodajmo še mnenje nekdanjega predsednika ameriške centralne banke Bena Bernankeja, ki je prepričan, da delnice na Wall Streetu še niso predrage. Bernanke je na blogu zapisal, da je politika poceni denarja delnice po prehudih padcih zgolj vrnila na normalno raven. Spomnimo, da je pred enim mesecem sedanja guvernerka Feda Janet Yellen opozorila, da so vrednotenja na Wall Streetu že precej visoka.