Revija Global Finance magazin bo podrobnosti razkrila oktobra. Vsekakor je presenetljivo, da so se evropske banke kljub dolžniški krizi, zaradi katere so morale odpisati milijardne dolgove, in kljub nenehnim nižanjem bonitetnih ocen tako dobro odrezale. V Severni Ameriki so kanadske banke dobile boljše ocene od ameriških. Med najboljših 50 je sedem kanadskih bank in pet ameriških. Med azijskimi bankami so najvarnejše singapurske. Na lestvici so tudi štiri banke iz arabskih dežel. Najvarnejša banka v Latinski Ameriki je Bank of Chile.

Nemška kanclerka razveselila finančne trge
Na delniških trgih so bile finančne delnice sicer največje poraženke krize, vendar so si v zadnjem obdobju opomogle. Optimizem je v četrtek še podžgala Angela Merkel, ki je pritrdila nedavnim besedam predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, da je treba narediti vse za preživetje evropske valute. Zdaj so vlagatelji še bolj prepričani, da bo Evropska centralna banka naslednji mesec začela odkupovati španske in italijanske obveznice, s čimer bo zvišala njihovo ceno in znižala njihovo zahtevana donosnost. Prav nasprotno se zdaj dogaja z obveznicami držav, ki veljajo za varne. Donos ameriške desetletne obveznice se je povzpel na 1,85 odstotka, kar je trimesečni vrh. V ozadju so pričakovanja o okrevanju ameriškega gospodarstva.

Applove delnice na rekordni vrednosti
Širši newyorški delniški indeks S & P 500 se je povsem približal štiriletnemu vrhu, indeks volatilnosti (znan tudi kot indeks strahu) Vix pa je pri vrednosti 13,43 točke dosegel petletno dno. Z drugimi besedami: vlagatelji so vedno bolj pripravljeni tvegati. Številne delnice iz skoraj vseh sektorjev so v zadnjem času dosegle enoletni vrh, med njimi Pepsi, Chevron, 3M in Google. Applove delnice so v pričakovanju septembrske predstavitve novega iPhona pri 648 dolarjih dosegle novo rekordno vrednost. Pri hiši Broker Jefferies so njihovo ciljno vrednost z 800 prestavili na 900 dolarjev in priporočili njihov nakup. Indeks S & P 500 je zadnji teden pridobil 0,9 odstotka, od junijskega dna pa se je odlepil že za 11 odstotkov, kar je zlasti posledica spodbudnejših signalov s trga dela in pričakovanj, da bosta Fed in Evropska centralna banka sprejela nove spodbujevalne ukrepe.

Dobički ameriških podjetij v tem četrtletju navzdol
Sezona objav četrtletnih poslovnih rezultatov ameriških korporacij se izteka, saj je že 95 odstotkov podjetij, vključenih v indeks S & P 500, razgrnilo bilance. Odstotek podjetij, ki so presegla pričakovanja na strani prihodkov, je bil najnižji po letu 2009 - le 41 odstotkov podjetij je bilo takšnih. V prejšnjih štirih četrtletjih je v povprečju 64 odstotkov podjetij ustvarilo višje prihodke od predvidevanj analitikov. Precej boljša slika je pri dobičkih - 68 podjetij je v drugem četrtletju pozitivno presenetilo analitike. Ocene o dobičku v tretjem četrtletju so precej popravljene navzdol, tako da naj bi bili v povprečju dobički za 1,8 odstotka nižji kot v istem lanskem obdobju. Če bo res tako, bo to pomenilo prvo negativno rast dobička v zadnjih treh letih. Dejstvo je, da ameriška podjetja čutijo tako evropsko dolžniško krizo kot nižjo rast na Kitajskem.

Špekulacije, da bodo ZDA sprostile strateške rezerve nafte
Nafta je ob koncu tedna izgubljala, kar je posledica pričakovanj, da bo septembra proizvodnja v Severnem morju spet dosegla običajno raven, in špekulacij, da bodo ZDA sprostile strateške rezerve, saj v letu predsedniških volitev Baracku Obami ni prav nič v čast, da so cene goriva tako visoke. Cena nafte vrste brent je v petek zdrsnila za dva dolarja, nato pa okrevala, ko je z vrha Mednarodne agencije za energijo prišlo sporočilo, da je trenutna ponudba nafte povsem zadovoljiva in da ni nobenega razloga za ukrepanje Bele hiše. Kakor koli, brent z dobavo v oktobru je teden končal pri 113,71 dolarja, kar še vedno pomeni tedensko rast v vrednosti 0,76 dolarja. Vrednost zlata je 1.615 dolarjev. Cena platine je v petek zaradi krvavih nemirov v južnoafriških rudnikih drugi dan zapored naraščala. Na tedenski ravni je platina poskočila za 5,5 odstotka, največ v zadnjega pol leta.

Denar je, vendar ne pride v tako neresno okolje
Na Ljubljanski borzi agoniji ni videti konca, kar zaradi vedno slabšega položaja Slovenije ni presenetljivo. Da utegne biti Slovenija šesta država, ki bi Bruselj prosila za finančno pomoč, je pisal tudi ugledni Economist. "Veliko podjetij bi bilo prevzetih, investitorji imajo denar, vendar v tako neresnem okolju resen lastniški kapital za zdaj nima česa iskati. Nekaj izjem vstopa tujega kapitala je bilo, in to, zanimivo, v času menjavanja vlade, in sicer Etol, Fructal in Terme Maribor recimo," je povedal Marko Pavlović iz Gorenjske borznoposredniške hiše. Vseeno je bil pretekli teden pozitiven - indeks SBI TOP je po zaslugi več kot petodstotne rasti Mercatorja pridobil 1,25 odstotka.