V New Yorku so se delnice v petek v povprečju podražile že šesti dan zapored, saj vlagatelji po zadnjem zasedanju Zveznih rezerv menijo, da bo Fed začel šele leta 2016 navzgor premikati obrestno mero Fed funds, po kateri si banke od Feda izposojajo denar. Gospodarstvo sicer okreva, vendar prepočasi, inflacija ne grozi. Nizke obrestne mere so od nekdaj zaveznik delniških trgov, po finančni krizi pa je na Wall Streetu to še posebej očitno. Dow Jones se je v petek na okrog 50 točk približal meji 17 tisoč točk, na tedenski ravni pa je njegova vrednost porasla za odstotek. Frankfurtski DAX30 je zadnji teden pridobil 0,75 odstotka. Med petkovim trgovanjem je DAX postavil tudi nov rekord: 10.050 točk.

Evro čez eno leto pri 1,27 dolarja?
Cena nafte brent se je ob koncu tedna rahlo odmaknila od devetmesečnega vrha. V četrtek je bilo treba zaradi nasilja v Iraku, zaradi katerega zapirajo nekatere rafinerije, za 159-litrski sod plačati že 115,71 dolarja, v petek pa je bila cena za dolar nižja. Vrednost evropske valute je tik pod 1,36 dolarja. Vse od 5. junija, ko je Evropska centralna banka dodatno sprostila denarno politiko in med drugim uvedla tudi negativno depozitno obrestno mero, je evro izgubil privlačnost. Število stav, da bo evro še naprej padal, je na valutnih trgih trenutno najvišje v zadnjem letu. Ko bo evro pod 1,35 dolarja (to se lahko zgodi ob kakšnem slabšem evropskem makroekonomskem podatku), naj bi bila nadaljnja pot navzdol neizogibna. Pri banki Societe Generale napovedujejo, da bo čez eno leto vrednost evra le 1,27 dolarja.

Zlato spet zasijalo, a najbrž le začasno
Zlato je ta mesec poskočilo že za skoraj šest odstotkov. Zlasti v četrtek je dobilo pospešek in se podražilo za tri odstotke. Ko je cena prebila 50-dnevno drseče povprečje, je to sprožilo nakupna naročila, medtem ko so morali nekateri zapirati kratke pozicije (gre za stave na padec zlata). Vzroke za takšno rast zlata (najvišjo po lanskem septembru) lahko iščemo v kaosu, ki vlada v Iraku, zaradi česar so nekateri vlagatelji v zlatu poiskali varno zatočišče, blagodejno pa je sredi tedna vplival tudi razplet sestanka ameriške centralne banke. Guvernerka Janet Yellen je namreč poudarila, da Fed najverjetneje še ne bo začel kmalu dvigovati obrestne mere Fed funds. Kljub vsemu pa naj bi bilo zlato obsojeno na nadaljnje izgube, a seveda ne tako krute kot lani, ko se je sesedlo za skoraj 30 odstotkov, kar je največ po letu 1981. Poletni meseci so tradicionalno neugodni, poleg tega se povpraševanje po fizičnem zlatu na Kitajskem, ki je pomemben igralec na trgu plemenitih kovin, upočasnjuje.

Privatizacija pod vprašajem
Potem ko se je Ljubljanska borza še na začetku junija lahko pohvalila z največjo letošnjo rastjo med vsemi evropskimi trgi, je optimizem zdaj splahnel. Indeks SBI TOP je zadnji teden izgubil tri odstotke, kar je posledica negotovosti glede prodaje Mercatorja in Telekoma, saj so nekatere politične stranke prodaji nenaklonjene in razmišljajo o ustavitvi procesa privatizacije. Delnice Telekoma so zato izgubile sedem odstotkov. "Delničarji, ki delnice držijo zaradi pričakovanj prevzema, naj razmislijo, ali se jim to še zdi smiselno," je povedal Jure Rozman iz GBD-ja. Edine delnice med blue chipi, ki so se ta teden podražile, so bile Lukine. Dodajmo, da je konzorcij državnih lastnikov, med katerimi so Modra zavarovalnica, NLB, SDH in Zavarovalnica Triglav, 53,9-odstotni delež v Letriki po za zdaj še neuradnih podatkih prodal nemški skupini Mahle. Med interesenti za šempetrsko družbo je bil v zadnji fazi idrijski Kolektor, pri katerem so nad odločitvijo prodajalcev razočarani.

Kupujte delnice ob toplem vremenu ali pa v hudem mrazu
Pri odločitvi, kdaj kupiti delnice, bi moral vlagatelj upoštevati tudi vremensko napoved. Znanstvenika z univerze York sta namreč v študiji ugotovila, da ima lokalno vreme vpliv na predstavo delniškega trga. Preučevala sta gibanje delniških indeksov v 49 državah med letoma 1973 in 2012 in dokazala, da sončno in toplo vreme zvišuje cene delnic, razen če so temperature res že ekstremno visoke. Ob soncu očitno tudi borzni igralci postanejo bolj optimistični in bolj naklonjeni kupovanju delnic. Na drugi strani pa je mrzla zima prav tako lahko zaveznik vlagateljev. Kadar so temperature nižje od minus 8 stopinj, naj bi to spodbujalo tveganje in s tem rast delniških trgov.