Resnici na ljubo skupna izguba v teh devetih dnevih padanja ni bila velika, vsega tri odstotke (leta 1980 je v devetih dneh padanja isti indeks izgubil skoraj deset odstotkov). Če bo Donald Trump postal novi ameriški predsednik, česar se finančni trgi zaradi Trumpove nepredvidljivosti in nekaterih protekcionističnih izjav zelo bojijo, naj bi delniški trgi takoj po volitvah izgubili precej več. Zmerne ocene govorijo o takojšnjem triodstotnem padcu vodilnih indeksov v New Yorku v primeru Trumpove zmage, pesimistične ocene celo o desetodstotnem strmoglavljenju in recesiji v ZDA.

Spodbudni podatki s trga dela
Barack Obama oblast predaja v časih, ko je ameriško gospodarstvo v dokaj dobri kondiciji, saj se inflacija in zaposlenost bližata ciljni vrednosti. Oktobra je bilo v ZDA ustvarjenih neto 161 tisoč delovnih mest (malenkost manj od napovedi), stopnja brezposelnosti pa ostaja 4,9-odstotna. Najbolj razveseljiv je podatek, da so se zvišale tudi plače: povprečna urna postavka je v primerjavi s septembrom višja za deset centov, na letni ravni pa gre za 2,8-odstotno rast. Fed bo decembra bržkone zvišal obrestno mero, na sestanku, ki je bil ta teden, pa spremembe pričakovano ni bilo, saj je zaradi predvolilnega obdobja trenutek preveč občutljiv.

Fed pred volitvami nerad jezi oblast
Od leta 1972 do danes je Fed je tik pred volitvami le dvakrat zvišal obrestno mero. Leta 2004 si je to privoščil Alan Greenspan, a je bil George Bush vseeno spet izvoljen, drugače pa je bilo leta 1980. Paul Volcker je zvišal obrestno mero nekaj dni pred volitvami, demokratski kandidat Jimmy Carter pa ni dočakal podaljšanja predsedniškega mandata, pač pa se je v Belo hišo preselil Ronald Reagan. Donald Trump je pred nekaj tedni obtožil zdajšnjo guvernerko Feda Janet Yellen, da obresti tako nizko drži le zato, da bi pomagala Baracku Obami in s tem Hillary Clinton. Yellnova je vse obtožbe, da je delovanje Feda politično motivirano, ostro zavrnila.

Nafta v zadnjem tednu strmo navzdol
Ker nafta velja za tvegano naložbo, je pred volitvami tudi naftni trg utrpel velike izgube, a glavni razlog je vendarle iskati v še naprej presežni ponudbi, kar dokazuje tudi novica, da so se v ZDA prejšnji teden zaloge nafte povečale za rekordnih 14 milijonov sodov. V zadnjem tednu je cena ameriške lahke nafte (dno pri 43,57 dolarja) padla za deset dolarjev (največji tedenski padec po januarju), podobno tudi nafta brent. Pojavile so se govorice, da naj bi Savdska Arabija grozila s povišanjem proizvodnje, kar bi bilo povsem v nasprotju z dogovorom, da bosta Opec in Rusija znižala proizvodne kvote.

Funt končno okreval
Na valutnih trgih je zmagovalec tedna britanski funt: "Vrednost funta je glede na ameriški dolar poskočila najbolj od konca finančne krize leta 2009, v petek je bil vreden že več kot 1,25 dolarja. Glavni razlogi so podcenjenost valute, napovedi angleške centralne banke glede obrestnih mer in predvsem odločitev angleškega sodišča High Court of Justice glede potrebnega glasovanja angleškega parlamenta o izstopu države iz Evropske unije," je za MMC povedal finančni analitik Matej Rigelnik.

Višji pribitek na italijanske obveznice
Na obvezniških trgih so se obveznice najvarnejših držav (ZDA, Nemčija ...) podražile, kar je povzročilo padec njihove zahtevane donosnosti. Drugače je bilo pri manj varnih državah. "Kreditni pribitki italijanskih obveznic (donosnost 10-letne obveznice: 1,75 %) so se povišali na najvišjo vrednost v letu 2016. Povišanje pribitkov je predvsem posledica nenaklonjenost vlagateljev prevzemanja tveganj zaradi nejasnosti glede rezultata ameriških volitev. Poleg zunanjih faktorjev pa je na zahtevane donosnosti italijanskih obveznic vplivala tudi nejasna slika glede rezultata referenduma o spremembi tamkajšnjega političnega sistema," je še povedal Matej Rigelnik.