Glavna pozornost je še vedno usmerjena v tehnološki sektor oziroma v delnice podjetij, ki so tako ali drugače vpeta v umetno inteligenco (UI) in katerih prihodki naj bi na račun tega močno porasli. Letošnja rast delnic je pri nekaterih papirjih osupljiva (Nvidia +200 %; Meta +135 %), to pa je vrednotenja pognalo v nebo. Multiplikator tekočega dobička je pri UI-delnicah v povprečju že nad 70, vseeno pa je FOMO-učinek (fear of missing out) vse bolj očiten. Gre za psihološko stanje, ko vlagatelji vrednostne papirje bolj kot zato, ker so po temeljni analizi primerne za nakup, kupujejo le zato, ker jih je strah, da ne zamudijo nadaljnje rasti. Občutek, ko gre trg navzgor, sami pa vztrajajo v denarju, je namreč zelo neprijeten.

Fed se je odločil za premor
Nasdaq je letos za 31 odstotkov v plusu, tudi širši S & P 500 je vse višje (letos je pridobil 15 odstotkov) in je trenutno najbolj prenakupljen po začetku leta 2017. Zadnji teden so bila v ospredju zasedanja centralnih bank ZDA, Evrope in Japonske. Fed je obrestno mero po desetih zaporednih dvigih pustil nespremenjeno, a vendarle nakazal, da bosta potrebna še dva minimalna dviga. To je precej jastrebje, a delniški trg se niso odzvali negativno. Inflacija se umirja, v maju je bila 4,0-odstotna, merjeno z indeksom cen potrošnikov (CPI), oziroma le 1,1-odstotna, merjeno z indeksom cen proizvajalcev (PPI), kar je najmanj po decembru 2020.

Jen na 15-letnem dnu glede na evro
Proces dezinflacije je torej od lanskega junija zelo očiten, pomembno pa je tudi to, da so inflacijska pričakovanja potrošnikov (po meritvah univerze v Michiganu) za naslednje leto z majskih 4,2 zdaj padla na 3,3 odstotka (najmanj po marcu 2021). Evropska centralna banka je medtem obresti zvišala še za četrtino odstotne točke (evro se je zadnji teden glede na dolar okrepil za 1,7 odstotka), japonska centralna banka pa ostaja zvesta svoji zelo ohlapni politiki z negativno kratkoročno obrestno mero, kar je povzročilo padec jena na 15-letno dno glede na evro.

SEC na kriptotržišče privabil črne oblake
Tržna vrednost kriptotržišča je zadnji teden zdrsnila na 1,02 bilijona dolarjev, kar je najmanj po sredini marca, ko je trg po propadu dveh ameriških bank dobil svež zalet. Če je bilo še do nedavnega očitno, da se kriptovalute gibljejo v podobni smeri kot delnice (predvsem indeks Nasdaq), te korelacije v zadnjem mesecu ni več oziroma je najnižja po letu 2018 (in s tem torej še nižja kot ob propadu FTX-a). Odkar je ameriški regulator SEC vložil tožbo proti največjima menjalnicama Binance in Coinbase, so se nad kriptotržiščem zgrnili črni oblaki, najbolj pa so jih skupili projekti, ki jih je prvi mož SEC-a Gary Gensler najbolj vzel na piko (Solana, Cardano, Polygon) oziroma jih SEC enači z vrednostnimi papirji, kar pa izdajatelji teh kovancev ostro zanikajo. Ob nizkem prometu, ki vlada zadnje čase, vsako večje prodajno naročilo povzroči opaznejši premik navzdol.

Tether pod pritiskom
Pocenitvi ni ubežal niti bitcoln, katerega vrednost se je v četrtek spustila pod 25 tisoč dolarjev. Stabilni kovanec tether, ki je vezan na dolar in bi moral v teoriji ohranjati razmerje 1:1 glede na dolar, je zdrsnil na 99 centov. Čeprav želijo regulatorji po vsem svetu že nekaj let stopiti na prste kriptoindustriji, je tokratna gonja prinesla precej skrbi. SEC seveda nima moči, da bi na splošno prepovedal kriptovalute, a dovolj je že to, da onemogoči to industrijo v ZDA, ki je s 45 milijoni vlagateljev (za Indijo in Kitajsko) tretji največji trg kriptovalut na svetu. Posledice se že čutijo: spletni borzni posrednik Robinhood ne ponuja več trgovanja s kovanci solana, matic in ADA, medtem ko so pri eToru ameriškim vlagateljem onemogočili trgovanje s kovanci polygon, algorand, mana in dash. Na tedenski ravni so ti očrnjeni kovanci v četrtek izgubili okrog 20 odstotkov vrednosti.

BlackRock napovedal ustanovitev ETF-sklada
V petek so se sicer kriptovalute malce prebudile, potem ko je BlackRock, največji upravljavec premoženja na svetu, napovedal, da bo v ZDA lansiral svoj prvi ETF-sklad na spot ceno bitcoina. Spomnimo, da je oktobra 2021 družba ProShares ponudila sploh prvi ETF na bitcoin (z oznako BITO; gre za ETF na terminske pogodbe z BTC-jem), ki je v prvem tednu privabil milijardo dolarjev kapitala, kar ni uspelo nobenemu ETF-skladu prej. Njegova cena je bila ob evforičnem začetku nad 40 dolarjev, trenutno pa je skoraj 65 odstotkov nižje.