Britanski poslanci so odločno zavrnili ločitveni sporazum z Evropsko unijo, kar pa je bilo precej pričakovano. Vodilni delniški indeksi so včeraj rahlo pridobivali, newyorški Dow Jones se je povzpel za tri četrtine odstotka, na 24.060 točk. Zanimanje vlagateljev je vse bolj usmerjeno k objavam četrtletnih oziroma lanskih rezultatov. Jutri bo bilance predstavil Netflix, v prvi polovici tedna pa so bile v ospredju banke. Citigroup je lani ustvaril 18 milijard dolarjev čistega dobička, JP Morgan pa rekordnih 31 milijard (36 odstotkov več kot leta 2017) ob 111,5 milijarde dolarjev prihodkov. Zanimivo je, da so takoj po objavi rezultatov v ponedeljek v zunajborznem trgovanju delnice vseeno padle za tri odstotke, saj so pričakovanja segala še višje. No, v torkovem rednem trgovanju so delnice le krenile navzgor, podražile so se za približno odstotek.

Nemška rast BDP-ja najnižja v petih letih
Britanski funt je takoj po zavrnitvi dogovora zdrsnil (v primerjavi z evrom) na 1,113 evra, a se nato vidno pobral. Evro je glede na ameriško valuto v torek popoldne padel na 1,1382 dolarja. Svež podatek o neprepričljivi lanski nemški gospodarski rasti mu gotovo ni pomagal. Ta je bila 1,5-odstotna, kar je najmanj v zadnjih petih letih. V letih 2016 in 2017 je bila rast BDP-ja še 2,2-odstotna, vseeno pa je Nemčiji uspelo obdobje ekspanzije podaljšati v deveto zaporedno leto. V drugi polovici lanskega leta se je sicer nemški gospodarski stroj nekoliko ohladil, v tretjem četrtletju se je BDP v primerjavi s četrtletjem prej skrčil za 0,2 odstotka, kar je bilo prvo negativno četrtletje po letu 2015.

Krugman: Žal smo nepripravljeni
Prav strahovi, da bodo vodilna svetovna gospodarstva zdrsnila v recesijo, so precej vplivali na hude decembrske pretrese na delniških trgih. "Žal smo povsem nepripravljeni. Običajno centralne banke v takšnih razmerah znižajo obrestne mere, a te so že zdaj popolnoma na dnu. Višja inflacija bi bila v pomoč, vendar se nanjo Fed odziva skrajno odklonilno. Zdaj se kaže, kako zelo narobe je, ker v Trumpovi vladi ni sposobnih ljudi. Pa tudi Evropejcem ne uspe oblikovati dobre gospodarske politike, zlasti zaradi trmastega nemškega stališča," je v pogovoru za Der Spiegel na vprašanje, kako je svet pripravljen na morebitno recesijo, odgovoril sloviti ekonomist Paul Krugman.

Rast naj bi se precej upočasnila
Mednarodni denarni sklad je v zadnjem poročilu zapisal, da bo svetovna rast letos 3,7-odstotna. Analitiki pri Goldman Sachsu recesije za leto 2019 ne napovedujejo v nobeni od pomembnejših držav, menijo pa, da se bo gospodarska rast (in s tem dobički podjetij) precej upočasnila. "Ob koncu lanskega leta so se pričakovanja o gospodarski rasti v ZDA obrnila močno navzdol, pri čemer je Fed decembra še četrtič zvišal obrestno mero. Vseeno na obzorju ne vidimo recesije, ampak kar občutno upočasnitev rasti." Pri Goldmanu menijo, da bo rast dobičkov ameriških korporacij letos le triodstotna, vseeno pa naj bi se finančni trgi decembra preveč negativno odzvali na slabše napovedi.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 15. december ob 14.30:

.

Prvi velesili bosta Kitajska in Indija
Britanska banka Standard Chartered medtem predvideva, da bo do leta 2030 prišlo do precejšnjih sprememb na zemljevidu največjih svetovnih gospodarskih velesil. Na vrhu naj bi ZDA izpodrinili tako Kitajska kot Indija. Kitajska naj bi bila čez 11 let po vrednosti nominalnega bruto domačega proizvoda s 64 bilijoni dolarjev številka ena. Indija, ki je imela leta 2017 devet bilijonov dolarjev letnega BDP-ja, se bo s 46 bilijoni prebila na 2. mesto. Sledijo ZDA, Indonezija, Turčija in Egipt, ki je bil še leta 2017 na 21. mestu, do leta 2030 pa naj bi napredoval na 7. mesto in bo s tem prehitel Rusijo, Japonsko in Nemčijo, ki bo s 6,9 bilijoni dolarjev letnega BDP-ja zaokrožila deseterico.

Visoka lanska izguba švicarske centralne banke
Kako hitro lahko ljubljenčki delniških trgov padejo v nemilost vlagateljev, pa kaže primer švicarske centralne banke (SNB). Lani je tečaj do spomladi splezal s 1.700 na kar 8.000 evrov, nato pa začel drseti navzdol, tako da so delnice po močnem decembrskem popravku trenutno več kot pol cenejše kot spomladi. SNB, ena redkih centralnih bank, ki kotira na borzi (v obtoku je sicer le 100 tisoč delnic, likvidnost je praviloma nizka), je imela v letu 2017 neverjetnih 54 milijard frankov dobička, lani pa 15 milijard frankov izgube. Številni osrednjo švicarsko banko primerjajo z velikanskim hedge skladom: petino od 763 milijard frankov (podatek je iz septembra) deviznih rezerv ima v delnicah, visok delež ima SNB zlasti v Applu, zato tudi tako zajeten predlanski dobiček.