Politično dogajanje je na Wall Streetu v torek zasenčilo spodbudne gospodarske objave. Dan se je začel pozitivno (Dow Jones je krenil do 25.376 točk), potem ko je bil objavljen podatek, da je bila februarska inflacija v ZDA (merjena z indeksom CPI) na letni ravni 2,2-odstotna, kar je v skladu s pričakovanji.

Toda brž ko je Donald Trump sporočil, da se je poslovil od Rexa TIllersona, in na njegovo mesto imenoval Mika Pompea, se je krivulja obrnila navzdol. Elitni Dow Jones se je tako znižal za odstotek, vse do 24.947 točk, medtem ko je frankfurtski DAX30 (12.221 točk) izgubil 1,6 odstotka, med trgovanjem pa je bil že za dva odstotka "pod gladino": pri 12.162 točkah je bil le še 2,8 odstotka nad najnižjo vrednostjo v zadnjih 52 tednih. Vrednost evra se je za hip povzpela nad 1,24 evra, nafta brent je zdrsnil na 64 dolarjev za 159-litrski sod, saj naj bi v naslednjem mesecu ameriška proizvodnja nafta iz skrilavcev dosegla nov rekord.

Večja dinamika odkupov lastnih delnic
Spomnimo, da so zahodni delniški trgi po izrazitem popravku, ki so ga doživeli na začetku februarja, hitro okrevali, prejšnji teden je tehnološki Nasdaq spet postavil rekordno vrednost. Zaradi nove davčne zakonodaje, ki omogoča repatriacijo dobičkov po nižjih davčnih stopnjah, se številna podjetja odločajo, da milijarde dolarjev iz tujine prenesejo v domovino. Toda namesto v naložbe in nova delovna mesta gre ta denar predvsem za odkupe lastnih delnic, kar podžiga tečaje. Na drugi strani je za hladno prho poskrbela Trumpova odločitev, da uvede carine na jeklo in aluminij, pri čemer je izvzel Mehiko in Kanado. V raziskavi, ki jo je prejšnji mesec naredila banka Bank of America Merryll Lynch, je le pet odstotkov vprašanih menilo, da je trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko največje tveganje za trge, medtem ko je kar 45 odstotkov vlagateljev glavno nevarnost videlo v vrnitvi inflacije in zlomu obvezniškega trga. Ko je 1. marca Trump napovedal uvedbo carin na jeklo in aluminij, so se delniški trgi, razumljivo, nekoliko stresli.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi 13. marca:

.
Nevarnost nove korekcije
Erik Nielsen iz banke UniCredit ocenjuje, da bi trgovinska vojna svetovno gospodarsko rast lahko oklestila od 0,5 do 1,0 odstotka letno in delniškim trgom prinesla znaten popravek, centralne banke pa prisilila, da bi odložile načrtovano zaostrovanje denarne politike. "Težko je napovedati, kakšen vpliv bo imelo to na svetovno gospodarstvo. Dejstvo je, da je v vseh gospodarskih segmentih optimizem trenutno visok. Tudi če ne bo negativnih posledic trgovinskih zapletov, je treba biti previden. Raven optimizma presega tistega iz obdobja med letoma 2006 in 2008, tako da ohladitev na delniških trgih ne bi bila presenetljiva in lahko doživimo še nekaj podobnega, kot smo na začetku februarja, nikakor pa ne pričakujem borznega zloma," meni Aleš Lokar iz KD Skladov in dodaja: "Zanimivo, da Evropa po tisti februarski korekciji ni tako okrevala kot ZDA, morda tudi zato, ker so ameriški vlagatelji takrat prodali evropske papirje in raje denar vložili v domači trg. Kratkoročno bolje kaže ameriškim delnicam, čeprav bo Fed letos morda celo štirikrat zvišal obresti, medtem ko se bodo pri ECB-ju za konec politike ničelnih obresti verjetno odločili šele naslednje leto."

Bo bitcoin spet padel pod 6.000 dolarjev?
Največja kriptovaluta bitcoin je včeraj nihala okrog vrednosti 9.000 dolarjev in tako ostaja globoko pod rekordnimi 20 tisoč dolarji. Evforija, ki je vladala predvsem decembra, se je že povsem izpela, v Googlovem iskalniku je bilo v prvi polovici marca za bitcoin najmanj poizvedb po oktobru. Analitiki pri banki Goldman Sachs menijo, da obstaja znatno tveganje, da bitcoin spet zdrsne pod ravni, kjer je bil na vrhuncu februarskega pesimizma, ko je bila cena tudi pod 6.000 dolarji (5.922). To se bo zgodilo, če ne bo zdržala podporna raven pri 9.210 dolarjih. Ob tem je treba poudariti, da so pri Goldman Sachs že kar znani po svojih pesimističnih napovedih glede gibanja kriptovalut in so pred meseci tudi napovedali, da bo večina valut izgubila vso vrednost, saj dogajanje spominja na balon delnic spletnih podjetij v 90. letih. Tržna kapitalizacija bitcoina sicer trenutno znaša dobrih 150 milijard dolarjev, v celotni kapitalizaciji vseh kriptovalut pa ima bitcoin 42-odstotni delež.