Objava zapisnika po januarskem zasedanju Feda (Fed minutes), na katerem sicer ni bilo spremembe obrestne politike, je pokazala, da člani odbora ameriške centralne banke pričakujejo nadaljevanje robustne gospodarske rasti, s tem tudi nadaljnjo rast inflacije in zato postopno višje obrestne mere. Letos naj bi se to zgodilo trikrat, morda celo štirikrat. Vlagatelji na delniških trgih se bojijo, da bi bili bankirji lahko preveč "jastrebji", da bi torej prehitro višali obresti. Zvezne rezerve se bodo naslednjič sestale marca, verjetnost za zvišanje obrestne mere pa je ocenjena na skoraj 93 odstotkov. Donosnost ameriške dveletne obveznice je v torek pri 2,282 odstotka dosegla najvišjo raven v devetih letih, donosnost 10-letne pa je skoraj dosegla tri odstotke, kar je štiriletni vrh.

Zmede bo še kar nekaj
Vlagatelje na Wall Streetu višji donosi obveznic vznemirjajo. Dow Jones je imel v zadnjem tednu nekaj večjih padcev, a je po zaslugi visoke petkove rasti na tedenski ravni vendarle pridobil 0,4 odstotka. Kako naprej? "Trg je po večjih padcih v začetku februarja in kasnejšem odboju še vedno v območju korekcije. Večja volatilnost je odraz neravnovesja med kupci in prodajalci, ki je posledica strahu pred višjimi obrestnimi merami in njihovim negativnim vplivom na eni strani ter vprašanjem, ali je glavnina korekcije že za nami in se bo spet vzpostavil trend rasti. Ocenjujem, da bomo še vsaj nekaj naslednjih tednov priča neravnovesju, ki bo ustvarjalo zmedo, preden trg jasno ne nakaže nadaljnje smeri," nam je povedal Uroš Ožbolt iz Alte.

Preudarno v zaostrovanje denarne politike
Za finančne trge bodo torej ključne predvsem nadaljnje poteze centralnih bank. Predsednik Fedove podružnice v St. Louisu James Bullard je povedal, da morajo biti bankirji previdni in ne smejo prehitro zvišati obresti, saj bi imelo to lahko negativen učinek na gospodarstvo. Bullard, ki letos v vrhu ameriške centralne banke nima glasovalne pravice pri odločanju o obrestnih merah, sodeluje pa lahko v razpravi, Fedu priporoča, da se iz reaktivne v proaktivno držo preusmeri le, če bi inflacija res ušla izpod nadzora. Za zdaj, pravi Bullard, ni videti razlogov za hitro zaostrovanje denarne politike. Gospodarstvo resda kaže moč, vendar je inflacija še krotka.

Višje obresti bodo na novo premešale karte
Alan Greenspan, nekdanji guverner Zveznih rezerv, je na konferenci, ki jo je pripravil Ameriški inštitut za podjetništvo (American Enterprise Institute), opozoril pred špekulativnim balonom, ki se je zaradi ničelnih obrestnih mer napihnil na delniških in obvezniških trgih. 91-letni Greenspan pravi, da je treba daleč nazaj, v leto 1789, da bi našli primerljivo nizke obresti, seveda pa to lahko pomeni le eno: obresti bodo šle navzgor, takrat pa bodo karte na finančnih trgih na novo premešane. Greenspan je sicer že leta 1996 na istem dogodku vlagatelje opozarjal, da na borzah vlada evforično, neracionalno navdušenje (slovita besedna zveza irrational exuberance), a to takrat ni ustavilo vzpona. Zlom je sledil šele leta 2000.

Katastrofa v slogu leta 2008
Še precej bolj zlovešče so napovedi organizatorja prej omenjene konference Desmonda Lachmana. Nekdanji ekonomist Mednarodnega denarnega sklada je prepričan, da se pripravlja katastrofa še večjih razsežnosti kot pred desetimi leti. Septembra 2008, ko se je zrušila banka Lehman Brothers, so krizo zakuhala ameriška drugorazredna hipotekarna posojila, tokrat pa balonček finančnega premoženja grozi številnim oblikam premoženja po vsem svetu. Sem sodi tudi nepremičninski sektor, ki je po njegovem pregret zlasti v Kanadi, Veliki Britaniji in na Kitajskem. Ob vsem tem je javni dolg višji kot leta 2008, v Italiji je na primer porasel na 135 odstotkov BDP-ja. Ko bodo šle obresti navzgor, bodo težave neizogibne. In kriza bi, meni Lachman, morala nastopiti že naslednje leto.

Gospodarstvo ZDA v zadnjem ciklu vzpona?
Ray Dalio, milijarder, ki je napovedal finančno krizo 2008, meni, da bo ameriško gospodarstvo v dveh letih zdrsnilo v recesijo. "Verjetnost za recesijo pred naslednjimi predsedniškimi volitvami je precej visoka, približno 70-odstotna." Dalio meni, da bo Trumpova politika spodbujanja gospodarstva s prijaznejšo davčno zakonodajo in povečanim infrastrukturnim trošenjem naposled prinesla nasproten učinek. Strinja se tudi s tistimi, ki pravijo, da se bo ameriška konjunktura kmalu izpela. V anketi, ki so jo opravili pri Bank of America Merrill Lynch, jih je kar 70 odstotkov menilo, da je gospodarstvo v zadnjem ciklu vzpona, kar je najvišji odstotek po januarju 2008.