Newyorški delniški indeks, ki je ves teden pridobival, je v petek ostal nespremenjen. V tretjem letošnjem četrtletju se je S & P 500 zvišal za 5,8 odstotka, kar je posledica agresivnih spodbujevalnih ukrepov, ki so jih najavile največje centralne banke. Toda podjetja v tem obdobju niso dobro poslovala. Analitiki pričakujejo, da so dobički v primerjavi z istim lanskim četrtletjem nazadovali za 2,4 odstotka. Če se bo to res zgodilo, bo to prvo trimesečje negativne rasti dobičkov v zadnjih treh letih. Prve vtise, kakšno je bilo poslovanje ameriških korporacij, bodo vlagatelji dobili že ta teden. V torek bo poslovne rezultate objavil proizvajalec aluminija Alcoa, sledila bosta JPMorgan in Wells Fargo.

Ne recesija, ampak depresija
Po anketi Reutersa skoraj polovica od 500 podjetij, vključenih v indeks S & P 500, za nižje dobičke tretjega četrtletja krivi evropske težave, le 11 odstotkov šibko svetovno gospodarstvo, osem odstotkov močan dolar, šest odstotkov pa upočasnjevanje kitajske rasti. Seznam podjetij, ki navzdol popravljajo ocene dobička, je od tega tedna daljši za Hewlett-Packarda (delnice so na devetletnem dnu) in proizvajalca programske opreme Informatico. V tehnološkem sektorju naj bi bila rast dobičkov zaradi težav Kitajske le 2,3-odstotna. Eden izmed ameriških analitikov je posvaril, da številni podcenjujejo učinke nižje svetovne rasti in da je del Evrope ne le v recesiji, ampak v depresiji.

Atene upajo na nov obrok pomoči
Nemška kanclerka Angela Merkel bo v torek prvič po izbruhu grške tragedije leta 2007 obiskala Atene. To je pozitiven signal za državo, ki bo konec novembra spet ostala brez denarja in bo potrebovala nov obrok pomoči, vreden dobrih 30 milijard evrov. Nemčija je očitno odločna, da Grčijo zadrži v evrskem območju, čeprav ne uresničuje fiskalnih ciljev. "Ključna je likvidnost, zato je naslednja tranša posojila tako pomembna," je povedal grški premier Antonis Samaras. Na vprašanje, do kdaj je Grčija sposobna preživeti brez pomoči, je odgovoril: "Do konca novembra. Potem bo blagajna prazna."

.

"Več Evrope" bi pomagalo tudi Nemčiji
Od razpletanja grške krize bo v marsičem odvisna usoda Angele Merkel na nemških parlamentarnih volitvah prihodnje leto in na splošno prihodnost Evrope. Ekonomist Joseph Stiglitz je na vprašanje, kakšne možnosti daje Evropi, za tednik Der Spiegel odgovoril: "Evropa je na kritični točki. Dve možnosti sta: več Evrope ali nič Evrope. Vse, kar je vmes, prinaša nestabilnost. Obe možnosti bosta Nemčijo stali veliko denarja, vseeno pa je cenejša prva možnost. Evropa potrebuje skupen bančni sistem in finančno politiko. Če bi izdala enotne evrske obveznice, bi se zadolževala ceneje kot ZDA. "Več Evrope" zato ni bolje le za Španijo in Italijo, ampak tudi za Nemčijo."

Najnižja brezposelnost, odkar je Obama v Beli hiši
In kako kaže ZDA? Trg dela počasi le kaže znake oživljanja. Stopnja brezposelnosti je namreč septembra nepričakovano zdrsnila na 7,8 odstotka, kar je najmanj po januarju 2009. Predsednik Obama si je gotovo oddahnil, saj lahko prav trg dela odloči novembrske predsedniške volitve. Prejšnji mesec je ameriško gospodarstvo po podatkih ministrstva za delo ustvarilo neto 114 tisoč novih delovnih mest, v dveh mesecih prej pa 86 tisoč več od prve ocene. Precej bolj neverjetni so izsledki ankete med gospodinjstvi: septembra je bilo ustvarjenih kar 873 tisoč novih služb. Gre za največji skok po juniju 1983, res pa je, da sta bili dve tretjini novih služb s polovičnim delovnim časom.

Tedenska rast v New Yorku 1,4-odstotna
Kljub dobri novici o presenetljivem padcu brezposelnosti v ZDA (ekonomisti so pričakovali, da bo porasla na 8,2 odstotka) v petek ni bilo sveže rasti na Wall Streetu. Tehnološki Nasdaq se je zaradi dvoodstotnega padca Applovih delnic (tečaj: 652 dolarjev) znižal za 0,4 odstotka, indeks S & P 500 pa za 0,03 odstotka, vendar pa je na tedenski ravni pridobil 1,4 odstotka. Dow Jones je petkovo trgovanje sicer začel precej pozitivno in dosegel najvišjo točko v skoraj petih letih, vendar druga polovica dneva ni bila več tako bleščeča. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 se je od prejšnjega petka povzpel za dva odstotka, čeprav je vedno več nervoze, ker Španija noče pod okrilje evropskega reševalnega sklada.

Brent kar 22 dolarjev dražji od lahke nafte
Evro je v petek pri 1,3071 dolarja dosegel najvišjo vrednost v zadnjih dveh tednih. Nafta je pretekli teden precej nihala. Brent se je v sredo zaradi strahu pred upočasnjevanjem kitajskega in evropskega gospodarstva pocenil na 107,67 dolarja, teden pa končal pri 112 dolarjih, kar pomeni 0,33-odstotni tedenski padec. Trenutno je brent pod 50- in 200-dnevnim drsečim povprečjem, kar je negativen signal. Premija brenta na ameriško lahko nafto se je povzpela na več kot 22 dolarjev, to pa je največ po lanskem oktobru. Cena zlata je v petek pri 1.795 dolarjih dosegla najvišjo vrednost po lanskem novembru, vendar nato izgubila skoraj 20 dolarjev. Tedenski pribitek znaša 0,4 odstotka.

SBI TOP najvišje po lanskem novembru
Na Ljubljanski borzi se je v pričakovanju odprodaje državnega premoženja nadaljevala rast, indeks SBI TOP pa je v petih dneh pridobil 3,46 odstotka, potem ko je že teden prej poskočil za skoraj 10 odstotkov. Šele v petek se je (po 10 dneh nenehne rasti) SBI obrnil navzdol. Delnice Nove KBM so se na tedenski ravni podražile za 30 odstotkov, kar je posledica špekulacij, da naj bi bila kmalu razpisana stomilijonska dokapitalizacija banke, v kateri pa država ne bo sodelovala. Med morebitnimi novimi lastniki NKBM-ja so časniki omenjali ruski Gazprom. Po rasti so sledile delnice Zavarovalnice Triglav, ki so se podražile za 11,19 odstotka, na 16 evrov.

Izjemna rast Slovenijalesa
Rekorderke tedna so delnice družbe Slovenijales, ki so poskočila kar za 60 odstotkov, na 113,85 evra. Razlog za takšno rast po mnenju Alenke Eržen iz GBD-ja tiči v objavi namere Zavarovalnice Triglav za prevzem vseh delnic družbe Slovenijales pretekli petek. Zavarovalnica Triglav je že lani objavila prevzemno ponudbo po 112,60 evra, vendar ponudba ni bila uspešna zaradi 90-odstotnega praga uspešnosti, zdaj pa je za eno delnico pripravljena plačati 119,43 evra. "Če bi kupili delnice družbe Slovenijales po trenutni tržni ceni na borzi in potem sprejeli prevzemno ponudbo, bi v približno dveh mesecih in pol realizirali skoraj petodstotni donos," je dodala Erženova.