Danes bo v ZDA objavljen podatek o marčevski inflaciji, merjeno z indeksom cen potrošnikov (PCI). Jedrni PCI (brez upoštevanja hrane in energentov) naj bi po napovedih na letni ravni porasel za 3,7 odstotka. To je sicer malenkost bolje od februarske jedrne inflacije (3,7), a še vedno precej nad ciljnima dvema odstotkoma. S tem je verjetnost za Fedovo junijsko znižanje obrestne mere vse manjša. Na začetku leta je večina pričakovala, da se bo Fedova ključna obrestna mera s 5,50 znižala na 4,0 odstotka, zdaj pa vse bolj kaže, da bo letošnje skupno znižanje pol manjše, torej ne v višini 150 bazičnih točk, ampak 75. Nekateri menijo, da so še te napovedi preveč optimistične, pri osrednjem ameriškem upravljavcu premoženja Vanguardu menijo, da verjetno rezov obresti sploh ne bo.

Nvidijine delnice 15 odstotkov od vrha
Ob grožnji, da se uresničuje scenarij "higher for longer" (višje obresti dlje časa) je kupcem tveganih instrumentov po zelo spodbudnem prvem četrtletju pošla sapa, umikajo se tudi hedge skladi. Kot so sporočili iz Goldman Sachsa, je bilo v prejšnjem tednu opaziti najbolj agresivne prodaje hedge skladov po sredini januarja. Newyorški delniški indeksi Dow Jones je prejšnji teden izgubil več kot dva odstotka (največ letos), v novem tednu pa je prav tako obarvan rdeče. Tudi UI-delnice so se obrnile navzdol. Nvidijine so včeraj zdrsnile na 830 dolarjev in so tako že 15 odstotkov oddaljene od rekorda. Popravek navzdol seveda ni presenetljiv, saj je bila smer od konca oktobra strmo navzgor. S tem se je dividendna donosnost indeksa S & P 500 znižala na le 1,35 odstotka, kar je ena najnižjih donosnosti in že precej blizu rekordno nizke iz prvega četrtletja 2000 (1,12 odstotka).

Kitajska krepi zlate rezerve
Nezadržno pa naraščajo cene zlata. Včeraj so prvič prebile mejo 2360 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, s čimer so se zvišale že osmi trgovalni dan zapored. Letos se je zlato podražilo že za več kot 16 odstotkov. Pri Bank of Americi napovedujejo, da bi se lahko cene zlata do leta 2025 povzpele na 3000 dolarjev. Predvsem centralne banke v Aziji in v Evropi nadaljuje strateške nakupe zlata. Kitajska je na primer svoje zlate rezerve marca okrepila že 17. mesec zapored, tako da te zdaj skupaj znašajo 72,7 milijona unč. Kaj je še v ozadju rasti cen zlata (zakaj se ni opazneje dražilo takrat, ko je inflacija v Evropi presegla deset odstotkov?) in nasploh surovin, smo vprašali Simona Skubina, upravljavca premoženja pri trgovalni platformi OptimTrader.

Inflacija se ne bo kar tako znižala
"Veliko ljudi se sprašuje, kako je mogoče, da zlato zdaj 'dela' bolje ob triodstotni inflaciji, kot je leta 2022 ob desetodstotni, pri čemer pa pozabljajo nekatere okoliščine. V letu 2022 je veljalo, da bodo centralne banke z dviganjem obresti premagale inflacijo in da gre za prehoden pojav, ki bo trajal nekaj četrtletij. Trenutno kaže, da se inflacija zvišuje, poleg tega pa guverner ameriške centralne banke govori o rezih obrestne mere. Vse to je poleg nekaterih centralnih bank (predvsem s trgov v razvoju) spodbudilo finančne sklade, da so začeli povečevati svoje pozicije na plemenitih kovinah. Če bi se tem skokom pridružili še mali vlagatelji zahodnih držav, bi to znalo že vroč trg še dodatno podžgati."

Zanimiva kombinacija platine, paladija in kositra
"Ob rekordih na zlatu je zanimivo, da je slika na surovinah zelo mešana, in kaže, da je boljše meriti na posamezne surovine, in ne toliko na košarico surovin. V naslednjih mesecih je meni osebno najzanimivejša kombinacija platine, paladija in kositra. Prvi dve surovini sta zanimivi, ker se narativ o elektrifikaciji voznega parka spreminja in bomo očitno še kar nekaj časa uporabljali vozila na notranje izgorevanje. Kositer je pa "lepilo" elektronskih komponent in z zamikom skače na krilih navdušenja nad "umetno inteligenco" in proizvodnih težavah največjih držav izvoznic."